Najemnik, ki skuša uveljaviti svojo pravico do nakupa stanovanja po Stanovanjskem zakonu, nima v postopku denacionalizacije pravnega interesa, temveč le materialni interes in zato ne more biti stranka v tem postopku.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin v dokaznem postopku
Sodišče v postopku sodnega varstva ne sme samo ugotavljati obstoja kvalifikatornih okoliščin, v okviru dokaznega postopka jih lahko samo preizkusi. Če niso zatrjevane in ugotovljene že v disciplinskem postopku (če je potrebno), to v takem primeru pomeni, da izrek najhujšega disciplinskega ukrepa ni mogoč, če pa je bil izrečen, ni zakonit.
Za odločanje o sporu, ki izvira iz zavarovalne pogodbe za dodatno pokojninsko zavarovanje je stvarno pristojno redno sodišče. Odločanje socialnega sodišča je po 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pridržano med drugim le za spore o vključevanju v prostovoljno zavarovanje in o izvrševanju pogodb iz prostovoljnega zavarovanja, sklenjenih v primerih in pod pogoji, določenimi z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2., 24. in 25. člen).
ZDSS člen 4, 4-3, 7, 7/2.ZS člen 103, 103/2. ZPP (1977) člen 23.
stvarna pristojnost - avtorske pravice
Za odločitev, ali gre za spor o intelektualni lastnini med delodajalci in delavci je pomembno, ali je bila inovacija ustvarjena v delovnem razmerju ali ne. Pri tem je treba pojem "delovno razmerje" razumeti v smislu, da mora biti inovacija, če naj se šteje za inovacijo iz delovnega razmerja, ustvarjena pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali po posebnem dogovoru (pogodbi) med delodajalcem in delavcem. To pomeni, da inovacija ustvarjena v prostem času in brez zahteve delodajalca ne more biti podlaga za ugotovitev, da spor zaradi plačila avtorskih pravic, ki izvira iz nje, lahko štejemo kot delovni spor med delodajalcem in delavcem.
Ker je bil tožnik sodnik sodišča, ki je predlagalo delegacijo, pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov in s tem sodišča. To pa je tehten razlog, da sodišče ne more voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku.
začasna odredba - dodelitev ribiškega okoliša v upravljanje
Če je tožnik pridobil pravico upravljanja po sporazumu in jo izvršuje, je verjetno izkazana potreba po ureditvi tega spornega pravnega razmerja z začasno odredbo.
ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/I.ZZK člen 5, 5/4, 21, 23.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugotovitvena tožba - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin
Ker se z začasno odredbo zavaruje izvršitev neke terjatve, ugotovitvena sodba pa te tožniku ne da, v pravdah zaradi ugotovitve obstoja neke pravice ali pravnega razmerja začasnih odredb po določbah ZIP zato ni mogoče izdati. Toda morebitni pravnomočni ugotovitvi, da je prva tožeča stranka lastnica spornih parcel, bo sledila izvršitev - vknjižba lastninske pravice na ime prve tožeče stranke v zemljiško knjigo. Zato v takšnem sporu ni mogoče odkloniti izdaje začasne odredbe, če so za to izpolnjene zakonske predpostavke.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS04830
ZPP (1977) člen 2. ZTLR člen 20.ZD člen 2, 212.
dedovanje - predmet dedovanja - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Okolnost, da sta hišo kupila od tretje osebe zapustnik in toženec, vsak do 1/2, pripelje lahko le do zaključka, da sta postala oba solastnika hiše z enakima deležema. Do drugačnega zaključka ne pripelje niti nadaljnja ugotovitev, da je zapustnik plačal tudi toženčev del kupnine to je izpolnil njegov del obveznosti (pri čemer ni odločilno ali iz darilnih nagibov ali zato, ker je toženec pred tem to je leta 1989 obnavljal hišo ali pa iz posojilnega razmerja s tožencem).
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost
Dovoljena je začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev, pa čeprav odtujeno nepremičnino nadomestila kupnina.
Nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežkočenja izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Dolžnikova krivda (subjektivna odgovornost) za ugotovitev nevarnosti ni relevantna.
Za odgovornost zavarovalnice iz obveznega zavarovanja škod, nastalih v prometu z motornimi vozili po 25.6.1991, ni več mogoče upoštevati najnižjih zavarovalnih vsot, določenih z odloki ZIS SFRJ, ker z njimi ni bil ohranjen nivo varstva oškodovancev, ki ga daje sistem obveznega avtomobilskega zavarovanja. Upoštevanje teh odlokov bi bilo v nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I). Vlada RS je bila po 25.6.1991 dolžna ohranjati navedeni nivo varstva. Zaradi varstva oškodovancev je najnižjo zavarovalno vsoto obveznega avtomobilskega zavarovanja po povedanem za čas od 25.6.1991 naprej - po sistemu, da velja zavarovalna vsota, določena v času prometne nesreče - treba ugotavljati po odloku vlade RS z dne 3.4.1992. Zavarovalne vsote, določene z odlokom ZIS, objavljenem v Ur. listu SFRJ, št. 56/91 v znesku 2,000.000,00 din (SIT) tako ni mogoče upoštevati niti s korekcijo njene valorizacije od uveljavitve dne 1.8.1991. Ta odlok je bil namreč izdan po osamosvojitvi RS in nasprotuje slovenskemu javnemu redu (prvi odstavek 4. člena že omenjenega Ustavnega zakona o izvedbi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije).
zahteva za varstvo zakonitosti - sukcesija - prekinitev pravdnega postopka
Ni mogoča pravilna uporaba 15.č člena ZSSuk brez upoštevanja ostalih njegovih določb.
Po 15.č členu ZSSuk je treba prekiniti pravdni postopek, če ima tožena stranka sedež ali stalno bivališče v Republiki Sloveniji, tožeča pa kjer koli, če je predmet spora terjatev, ki je nastala subjektu nekdanje federacije (10. člen ZSSuk), na tožečo stranko pa je prešla na podlagi pravnega posla ali pravnomočne sodne odločbe (prvi odstavek 15.č člena ZSSuk), tudi v situacijah, v katerih je tožbeni zahtevek neposredno ali posredno povezan s pravnimi razmerji do subjektov nekdanje federacije, ali s pravnimi razmerji iz naslova statusne odgovornosti do subjektov nekdanje federacije (15.d člen ZSSuk).
Podlaga za odločitev o prekinitvi postopka je mnenje Sklada Republike Slovenije za sukcesijo. Vendar sodišče ne prekine postopka samo na podlagi mnenja sklada, da je to treba storiti. Sklad mora sporočiti dejstva, na podlagi katerih bo sodišče presodilo ali so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka.
ZPPSL člen 118, 125, 125/4-1, 125/4-2.ZOR člen 446.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - prevzem dolga - pobot terjatev
Res je sicer, da s samima pogodbama o prevzemu dolga stečajna masa tožeče stranke še ni bila zmanjšana. Toda ti dve pogodbi sta bili sklenjeni le zato, da je na njuni podlagi lahko toženec pobotal del svoje terjatve v znesku 596.114,50 SIT s terjatvo, ki jo je imel v enakem znesku prevzemnik dolga do njega. Na ta način je bila stečajna masa tožeče stranke zmanjšana, kajti pogodbi o prevzemu dolga sta bili sklenjeni odplačno. Torej sploh ni šlo za prevzem dolga.
Prevzemnik je namreč za navedeni znesek 596.114,00 SIT zmanjšal svoj dolg do tožeče stranke. Tožeča stranka je tako preko sledečega pobota med prevzemnikom in tožencem plačala svoj dolg do toženca v večjem znesku, kot pa bodo plačani stečajni upniki, ki bodo prejeli največ 5 % svojih terjatev.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi - dejavnost s področja vzgoje, izobraževanja in kulture
Ugotovitev ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen ne more temeljiti samo na ugotovljeni registrirani dejavnosti zavezanca, če niso hkrati ugotovljene še nadaljnje okoliščine iz navedene zakonske določbe.
povrnitev negmotne škode - oblike negmotne škode - pravična denarna odškodnina - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Upnik lahko tedaj, kadar mu dolžnik plača na račun odškodninskega zahtevka za različne pojavne oblike nepremoženjske škode en sam znesek in pri tem ne opredeli namena plačila, upošteva tako plačilo le na račun škode, ki mu je nastala oziroma obveznosti, ki obstaja (kar pomeni v tem primeru: ker je tožnik zahteval za telesne bolečine, za strah in za zmanjšanje življenjskih aktivnosti skupaj 700.000,00 SIT odškodnine, toženka pa mu je plačala 550.000,00 SIT, pozneje pa se je v postopku ugotovilo, da mu škoda iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni nastala, je treba celotno plačilo upoštevati na račun škode iz naslova telesnih bolečin in strahu).
Če je tožnik opravljal neposredne naloge, namenjene obrambi države, ki bi jih sicer morale opraviti organizirane enote iz 1. člena ZVVA91 in to po nalogu pristojnega organa, bi bilo mogoče šteti, da je do zatrjevane okvare zdravja prišlo v okoliščinah iz 1. člena zakona.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev gospodinjskih predmetov - skupno gospodinjstvo zapustnika in potomcev kot pravni standard
Razlaga pravnega standarda skupnega (istega) gospodinjstva med zapustnikom in družinskim članom zahteva ne samo ugotavljanje objektivnih elementov o času in načinu vodenja skupnega gospodinjstva, temveč tudi subjektivnih elementov o povezanosti družinskih članov.
ZOR člen 141, 141/1, 256, 256/2, 399, 399/2, 1065.ZM člen 16. ZIP člen 21.
izvršba - menica kot verodostojna listina - ugovor zoper zahtevek za izpolnitev - višina obrestne mere - subjektivni in objektivni element oderuštva - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega pravnega posla po ZM
Res je sicer, da se je postopek začel z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi menice kot verodostojne listine iz 21. člena ZIP. Toda glede na ugovor tožene stranke (kot dolžnika) proti temu sklepu in spodbijanje utemeljenosti zahtevka, se je v teku pravdnega postopka razpravljalo o temeljnem pravnem poslu, se pravi o obravnavanem protokolu kot kreditni pogodbi. To je namreč dopustno ob smiselni uporabi določila 16. člena Zakona o menici in po 2. odstavku 256. člena ZOR, ker sta pravdni stranki v meničnem razmerju trasant in remitent.