dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – spreminjanje ponudb – načelo enakosti – določnost razpisnega merila - privilegiran položaj prijavitelja – koncesija – višina koncesijske dajatve – koncesija za vzdrževanje avtobusne postaje
Ker v razpisu za podelitev koncesije v merilu o višini koncesijske dajatve ni bilo navedeno, da je treba to opredeliti skupaj z davkom na dodano vrednost, je bila prijava izbranega prijavitelja, ki je višino koncesijske dajatve opredelil brez DDV, v skladu z razpisom, izrecno vprašanje tožene stranke, ali je v višini dajatve tudi DDV, pa ni bilo potrebno in tudi izbranemu kandidatu ni dalo posebnega položaja v primerjavi z revidentom, katerega ponujena višina koncesijske dajatve je izrecno vsebovala tudi DDV. Izbrani prijavitelj torej ni imel privilegiranega položaja, njegova ponujena koncesijska dajatev pa je bila ves čas najvišja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a. ZGJS člen 31, 37. ZVO-1 člen 187, 187/4. Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, priloga 1.
izbira koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje pomembno glede na vsebino zadeve – vprašanja, za katera revident izkazuje pravni interes – splošna vprašanja – vprašanja, ki ne sprožajo dilem – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Revizija je dovoljena, če revident izkaže izpolnjevanje katerega od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, če revident uveljavlja kot pomembna pravna vprašanja tista, ki na rešitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, oziroma vprašanja, ki zahtevajo le splošne odgovore ter v teoriji in praksi niso sporna, ker se da na njih odgovoriti že z branjem besedila posameznih predpisov.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic odločitve za stranko ni izkazan s pavšalnim zatrjevanjem o izgubi dela in odpuščanju delavcev.
Pritožnik zoper del odločbe o izbiri koncesionarja, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tretjega prijavitelja (ne izbranega in ne pritožnika), za tožbo ne izkazuje pravnega interesa.
Ker je bila revidentova prijava zavrnjena, zaradi neizpolnjevanja izključevalnega pogoja zadostnega števila prijavljenih kadrov (vsebina zadeve), nadaljnja izpostavljena pravna vprašanja v zvezi z drugimi pogoji in merili, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, saj niso pomembna po vsebini zadeve.
Vprašanje pristojnosti vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen.
Presoja dejanskega stanja, primernosti ter strokovne utemeljenosti pogoja oziroma merila ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča.
Presoja obstoja hudih posledice je možna le, če revident v skladu z dokaznim bremenom svoje navedbe konkretizira in izkaže. Revident pa zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničemer ne izkazuje, pri čemer tudi ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini. Vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.
koncesije - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – skladnost pogojev javnega razpisa in pogojev v koncesijskem aktu – primernost točkovanja - hude posledice – pričakovana pravica
Izpodbijana odločitev o izbiri koncesionarja ne temelji na merilih, za katera revident zatrjuje, da presegajo pogoje, določene v koncesijskem aktu, in na katera veže pomembno pravno vprašanje, zato ne gre za vprašanje, pomembno po vsebini zadeve.
Pridobitev koncesije za novo območje je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic.
nepravilno zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba Ustavnega sodišča – Uredba kot posamični akt – meje tožbenega predloga
Tožnik s tem, ko v svojem primarnem tožbenem predlogu predlaga, da se Uredba odpravi, predlaga, da se odpravijo vsi njeni členi, tudi 44. člen, ki ima ob upoštevanju sklepa Ustavnega sodišča, št. U-I-217/08 z dne 2. 10. 2008, naravo posamičnega akta. Pritožnik s primarnim tožbenim predlogom torej izpodbija tudi posamični akt (44. člen Uredbe), akt, ki ga v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o tožbi v delu, s katerim pritožnik izpodbija posamični akt (44. člen Uredbe), meritorno.
KONCESIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SES - UPRAVNI SPOR
VS1012291
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1-3, 76, 82. ZS člen 113-a. Direktiva 2002/21/ES člen 4.
zavrženje tožbe – stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka – dodelitev radijske frekvence – uporabljivost in učinkovanje evropske direktive – predhodno vprašanje SES
Zaradi pritožnikove neaktivnosti glede priznanja statusa stranskega udeleženca je neutemeljena njegova želja po priznanju statusa stranke tega upravnega spora s prebijanjem jezikovne razlage 17. člena ZUS-1. Tožeča stranka ima izredno pravno sredstvo obnove postopka zaradi neudeležbe v prvotnem postopku, kar tudi sedaj poizkuša doseči. Morebitna neaktivnost stranke pa ne more biti razlog za „supremacijo“ evropskega prava, ki v konkretnem primeru 4. člena Direktive 2002/21/ES z dne 7. 3. 2002 tudi ni neposredno uporabljiv, saj gre za direktivo, ki kot taka praviloma nima neposrednih učinkov, poleg tega je bila implementirana v zakonodajo RS in ima tako splošno raven besedila, da niti ne more biti neposredno uporabljena tudi v primeru, če ne bi bila prenešena v slovenski pravni red.
Pridobitev koncesije za novo območje je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic.
Zatrjevana finančna izguba v vrednosti plačanih prispevkov in plač za delavce, ki jih je revidentka zaposlila zaradi izpolnjevanja kadrovskih pogojev pri prijavi na javni razpis in njihovo odpuščanje, so negativne posledice, ki jih mora vsak prijavitelj na javni razpis ob bodočem negotovem dejstvu izbire oziroma neizbire, prevzeti kot rizik svoje poslovne odločitve in ne izpolnjujejo standarda zelo hudih posledic.
Če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident navesti opravilne številke zadev, če pa se sklicuje na sodno prakso sodišča prve stopnje, pa mora predložiti kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, česar pa revidentka ni storila. V obravnavani zadevi tako ne gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, revidentka pa tudi ni izkazala odstopa od sodne prakse oziroma njene neenotnosti kot razloga za dovoljenost revizije.
Revidentkin pravni interes za vložitev revizije v upravnem sporu
s tožbenim zahtevkom na vročitev odločbe o izbiri koncesionarja je prenehal z vročitvijo navedene odločbe, ker je bil s tem v celoti izpolnjen njen tožbeni zahtevek in si svojega pravnega položaja od tega dne dalje ne more izboljšati.
obnova sodnega postopka – nova dejstva in novi dokazi – ugotavljanje dejanskega stanja v sodnem postopku
Iz priloženih spisov izhaja, da sodišče v upravnem sporu ni samo ugotavljalo dejanskega stanja. Tožbo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, saj je ocenilo, da je izpodbijani upravni akt (odločba o (ne)dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu) izdan v mejah prostega preudarka in na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen. Ker sodišče dejanskega stanja ni ugotavljalo samo, temveč je upravni spor rešilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v upravnem postopku, ni mogoča obnova sodnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Zato tudi ni pravno pomembno, na kakšne nove dokaze se sklicuje tožeča stranka, in ali gre dejansko za nova dejstva, ki lahko omajajo obstoječi sklep o dejanskem stanju. Po presoji pritožbenega sodišča tako ni bil izpolnjen pogoj za dovolitev obnove sodnega postopka.
predpis, ki ureja posamično razmerje – odlok o koncesiji - narava določb odloka – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - posredni učinek – pravni interes – procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe – pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Določbe predpisa, ki urejajo podlago za izdajo ali vsebino posamičnega akta ali za sklenitev pravnega posla, ne morejo šteti za predpis, ki ureja posamično razmerje.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2, 75, 75/2. ZUS člen 72, 72/4, 50, 50/2. ZUP člen 274. ZLD člen 2, 2/1, 5, 6, 14, 15.
koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti – glavna obravnava v upravnem sporu – zasebnik – izvajalec lekarniške dejavnosti – javna služba – verifikacija lekarne – javni zavod
Lekarniško dejavnost opravljajo bodisi javni zavodi, bodisi zasebniki, ki jim je podeljena koncesija. To izhaja tako iz določbe prvega odstavka 2. člena ZLD kot tudi iz določb 14. in 15. člena ZLD, ki urejajo podeljevanje koncesije posameznikom. ZLD je v primerjavi z Zakonom o zdravstveni dejavnosti specialni predpis, ki posebej ureja področje lekarniške dejavnosti. ZLD torej ne dopušča opravljanje lekarniške dejavnosti (razen javnim zavodom, ki pa niso gospodarske družbe) pravnim osebam, temveč samo fizičnim osebam, ki jim je podeljena koncesija. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno. Ker javni zavodi niso gospodarske družbe, tudi ni utemeljen revizijski ugovor o neenakopravnem obravnavanju javnih zavodov in zasebnikov.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
VS1012457
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 93, 93/1. ZVO-1 člen 187, 187/2, 188, 188/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 41, 41/1.
dovoljena revizija - koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - podelitev prve državne koncesije - skladnost uredbe z zakonom – bistvena kršitev določb postopka - odprava kršitev v revizijskem postopku
Ker po določbah ZVO-1 po 7.11.2004 občine niso več pristojne sklepati koncesijskih pogodb za opravljanje dimnikarske dejavnosti, ni nezakonita določba Uredbe, ki pogodbe, ki so bile z občino sklenjene po omenjenem datumu, izključuje kot podlago za podelitev prve državne koncesije.
Upravni organ je pri odločanju o podeljevanju koncesij oziroma spremembi lokacije izvajanja koncesije upravičen, da odloča po prostem preudarku (diskrecijski pravici). Upravni organ pa je pri svoji odločitvi oziroma izbiri vezan na javno korist.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a. ZLD člen 18, 18-2.
lekarniška dejavnost – odvzem koncesije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZLD – zelo hude posledice
Ker je določba druge alineje 18. člena ZLD tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, zato vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje.
Ker sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni odločilo o stvari na podlagi 65. člena ZUS-1, niti ni odločitve oprlo na 66. člen ZUS-1 (v obravnavani zadevi ne gre za spor iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1), pritožba, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, ni dovoljena, stranka pa z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 80, 80/3-3. ZLD člen 16, 18-6.
lekarniška dejavnost - odvzem koncesije – začasna odredba –težko popravljiva škoda - vezanost na sporno razmerje, ki je predmet upravnega spora
Glede na sporno pravno razmerje bi morala tožeča stranka izkazati težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 na podlagi okoliščin, ki izhajajo iz tega razmerja. Ker pa tožeča stranka izkazuje zatrjevano težko popravljivo škodo s posledicami, ki so nastale zaradi predhodnega prenehanja pogodbe o koncesiji, ki ni predmet presoje v tem upravnem sporu, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v obravnavani zadevi izdalo začasno odredbo na podlagi zatrjevanih okoliščin.
odločba o izbiri koncesionarja – tožba stranke, katere vloga je bila kot nepopolna izločena – pravni interes
V postopku izbire koncesionarja stranka, katere vloga je bila kot nepopolna pravnomočno izločena, ne izkazuje pravnega interesa za tožbo zoper odločbo o izbiri koncesionarja.
odvzem koncesije – začasna odredba – trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora tožeča stranka že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse, kar je pomembno za odločitev, in predložiti vse ustrezne dokaze, s katerimi izkazuje verjetnost nastanka težko popravljive škode.