odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - del stanovanjske hiše kot drugo primerno stanovanje (stanovanje v pritličju nove hiše)
Stanovanje v novozgrajeni stanovanjski hiši, ki je 20 km oddaljena od centra Ljubljane, predstavlja primerno stanovanje, ki ne pomeni bistvenega poslabšanja st. razmer imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov stanovanja.
Ni podlage za znižanje preživninske obveznosti. Razmere so se sicer spremenile, vendar pa ne le na strani tožeče stranke ampak na strani obeh strank. Spremenjeni pogoji gospodarjenja so prizadeli obe stranki. Tožnik je sicer nezaposlen, vendar pa ima kljub temu možnosti zaslužka kot glasbenik (igranje v ansamblu, poučevanje otrok).
prodajna pogodba za stavbo v družbeni lastnini - kupec civilnopravna oseba - ničnost pogodbe
Ker je šlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe med toženima strankama dne 4.12.1989 na strani kupca za civilno pravno osebo, je treba upoštevati določbo 1. odst. 8. čl. Zakona o prometu z nepremičninami (Ur.l. SRS, št. 19/76 in 42/86), po kateri je obvezna prodaja na javni dražbi, razen če gre za izjeme po 2. in 3. odst. tega člena. Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s temi določbami, je nična (4. odst.). Pomanjkljivost, da stavba ni prodana na javni dražbi, ni pomanjkanje oblike, pri katerem bi bila pogodba veljavna, če sta stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili pogodbene obveznosti (73. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
Po 1. odst. 109. čl. ZOR pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila tožnica pred nacionalizacijo lastnica sporne nepremičnine. Ta nepremičnina tvori s stanovanjsko hišo, v kateri tožnica stanuje, gradbeno enoto. Stavbi imata skupno dvorišče in skupen dohod z ulice. Že zaradi navedenih okoliščin je treba šteti tožnico kot zainteresirano osebo, da se ugotovi ničnost pogodbe med toženima strankama in da ostane imetnik pravice uporabe oziroma lastnik nepremičnine nespremenjen.
stranski intervenient - rok za vložitev pritožbe - konvalidacija - prehod nepremičnine v zasebni lasti v družbeno
V času sklenitve prodajne pogodbe t.j. leta 1966 ni bilo predpisa, ki bi določal, kdaj preide nepremičnina, na kateri ima lastninsko pravico fizična oseba na družbeno pravno osebo t.j. v družbeno lastnino oz. ni bilo predpisa, ki bi ta prehod konstitutivno uredil. Zato je ob ugotovitvi obeh sodišč, da je sicer pozneje izgubljena prodajna pogodba bila realizirana, sklicevanje na pomanjkanje pravnega naslova za pridobitev pravice uporabe na sporni nepremičnini, neutemeljeno.
Revident je priglasil svojo udeležbo na strani tožene stranke in ni vstopil v pravdo kot stranka. Zato velja zanj glede rokov določilo 1.odstavka 208.člena ZPP in mora opravljati vsa pravdna dejanja v rokih, v katerih bi to lahko storila stranka, kateri se je pridružil.
Za uspešno uveljavljanje tožb. zaht. na podlagi neupravičene pridobitve mora obstajati tudi medsebojna vzročna povezanost med zmanjšanjem sredstev tožeče stranke in pridobitvijo koristi tožeče stranke.
Bistvene kršitve določb ZPP iz 1. odst. 354. člena ZPP je mogoče uveljavljati le če so storjene pred sodiščem druge stopnje. Le pavšalno uveljavljanje kršitve iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP ne zadošča. Nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
status civilnega invalida vojne in pravice iz tega naslova
O priznanju statusa civilnega invalida vojne, ki je bil priznan stranki s pravnomočno odločbo, ni mogoče ponovno odločati in izdati o tem druge odločbe, dokler ni pravnomočna odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena.
Neveljavna pogodba ni podlaga za pridobitev pravice uporabe poslovnega prostora. Najemnik po takšni pogodbi ne izpolnjuje pogoja, določenega za pridobitev obrtnega dovoljenja v 5. točki 89. člena OZ.
Če iz trditvene podlage, ki jo v vlogi navede stranka izhaja, da niso izpolnjene zakonite podlage za vrnitev premoženja po zakonu o denacionalizaciji, je treba takšno vlogo zavreči.
Spremembe na strani preživninskega zavezanca ali preživninskega upravičenca morajo biti takšne, da imajo vpliv bodisi na njune pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje, bodisi so povezane s povečanimi (ali zmanjšanimi) potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov.
Državljan druge republike, ki je zaposlen v tujini, dejansko ne živi v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena ZDS.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Presoja višine denarne odškodnine zaradi duševnih bolečin ob trajnem zmanjšanju življenjske aktivnosti.
Sodišče druge stopnje se je očitno strinjalo z višino nepremoženjske škode za telesne bolečine, pa tudi z višino škode nastale zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, čeprav je pritožbi bilo priloženo dopolnilno izvedensko mnenje, po katerem naj bi zmanjšanje življenjskih aktivnosti tožnici povzročilo kar 50 % invalidnost. Ob tem je vprašljiva predvsem pravna ocena pritožbene stopnje, da je "vprašanje invalidnosti v odstotkih nepomembno".
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča že bila plačana, mora upravni organ utemeljiti, zakaj jo je pri odmeri nove odškodnine le valoriziral. Tudi način valorizacije je treba utemeljiti.
V prvi fazi postopka o predlogu za obnovo postopka se presoja samo ali so izpolnjeni formalni pogoji za obnovo, zato stranke v tej fazi postopka ne morejo uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na meritorno odločanje o stvari.