povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - uveljavljanje novot v reviziji
Pri odmeri odškodnine so bili upoštevani vsi kriteriji iz 200. člena ZOR (stopnja bolečin in njihovo trajanje, namen odškodnine za negmotno škodo itd.) pri čemer so bile upoštevane pravnorelevantne okoliščine za vsakega oškodovanca posebej, s čemer je bila prisoja denarnega zadoščenja za negmotno škodo tudi individualizirana. Iz ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev nižjih sodišč pa je razvidno, da sta bila intenziteta in čas trajanja bolečin različna, pri čemer je tudi ugotovljeno, da so bile duševne bolečine Š. najbolj intenzivne in da so trajale v precej intenzivni obliki tudi še v času sojenja pred sodiščem prve stopnje, čeprav je takrat od škodnega dogodka preteklo že skoraj pet let. Zato tudi po mnenju revizijskega sodišča za izenačevanje denarnega zadoščenja drugih oškodovancev z denarnim zadoščenjem tožnice Š. ni materialnopravne podlage.
V postopku pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da pri izplačilu akontacij ni bilo določeno, kateremu od prvih treh tožnikov se akontacija plačuje in v kakšnem znesku, to ugotovitev pa tožeča stranka izpodbija z revizijsko novoto, da sedaj razpolaga z listinami iz katerih izhaja, da je bilo z akontacijo vsakemu od prvih treh tožnikov plačanih 20 SIT. Tudi kritika načina valorizacije zavarovalne vsote, izbire metode za valorizacijo in izračunov, do katerih je sodišče prve stopnje po opravljeni valorizaciji zavarovalne vsote in izplačanih valorizacij prišlo, predstavlja v revizijskem postopku nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja. Ker sta nižji sodišči tekom celotnega postopka zadevo obravnavali le v okviru ene zavarovalne vsote, tožeča stranka pa v pritožbi, ki jo je proti sodbi sodišča prve stopnje vložila, ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na razpolago le ena zavarovalna vsota sploh ni izpodbijala s trditvijo, da je v tej smeri dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, predstavlja tudi sedanja revizijska trditev, da sta na razpolago v resnici dve zavarovalni vsoti, ki se morata kumulirati, revizijsko novoto in s tem nedovoljeno izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja.
Dobroverna posest lahko konkurira z vpisom v zemljiško knjigo le izjemoma.
To (pa) je lahko le dobroverna posest prvega kupca proti slabovernemu vknjiženemu drugemu kupcu, in sicer zato, ker je prodajalec s prvo prodajo in izročitvijo v posest prvemu kupcu že izčrpal svoja lastninskopravna upravičenja iz 3. člena ZTLR.
carinska deklaracija - sprememba podatkov o izvoru blaga v tej listini
Če deklarant zahteva, da se v carinski deklaraciji spremeni podatek o izvoru blaga, od katerega je odvisen obračun carine, je potrebno zadevo deklaranta obravnavati po 271. členu carinskega zakona in ne po 270. a členu.
preužitek - pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere
Pri opredelitvi nove ureditve razmerij ob otežkočenosti izpolnjevanja "preužitkarske pogodbe" so pravno pomembne le tiste okoliščine, ki znatno otežkočajo izpolnitev pogodbe stranki, ki mora dajati preživnino.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvi, da imata oba odvetnika, ki se v tej pravdni zadevi pojavljata v vlogi tožnikovega pooblaščenca oziroma tožene stranke, odvetniški pisarni na sedežu enote in da oba zastopata stranke v drugih zadevah pred skoraj vsemi enotami Temeljnega sodišča v ... , ne predstavljata "drugega tehtnega razloga" v smislu določbe 68. člena ZPP, ki bi lahko imeli za posledico prenos obravnavanja te zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče.
pridobitev - državljan druge republike - načelnik protiobveščevalne službe
Tožnik je bil načelnik protiobveščevalne službe v nekdanji JLA. Po njeni naravi, kraju in delovnem področju je to takšno delo, da deluje zoper varnost ali obrambo naše države. Tožnik torej ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva R Slovenije po 3. odstavku 40. člena v zvezi z 8. točko 1. odstavka 40. člena ZD.
Materialnopravno pravilna je zavrnitev zahteve za izločitev glede na pojasnjene razloge, da izločena višja sodnica (upoštevajoč določbe Sodnega reda o zakonitem sodniku in sestavi pritožbenih senatov) o dolžnikovi pritožbi ne bo odločala.
pridobitev - državljan druge republike - pripadnik tuje armade - začasno nebivanje v Sloveniji
Šteti je, da tožnik, ki je oktobra 1991 zapustil Republiko Slovenijo kot pripadnik tuje armade in bil aktivne vojaške službe razrešen spomladi 1992, od 23.12.1990 ni ves čas živel v Republiki Sloveniji. Na tako odločitev ne more vplivati dejstvo, da je bil tožnik med 27.10. in 20.12.1991 nekaj časa v Sloveniji.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00598
ZIKS člen 145.ZKP člen 541, 542, 543, 544, 545, 546, 547, 548, 549.ZOR člen 219.
vrnitev zaplenjenega premoženja
145. člen ZIKS je glede na določbe ZOR o neupravičeni pridobitvi specialni predpis.
ZIKS ureja vrnitev premoženja v naravi, če pa ta ni možna, vrnitev njegove vrednosti. Vrnitev v naravi je lahko popolna ali delna. Za delno vrnitev gre tudi tedaj, ko je vrnjena stvar poškodovana ali delno uničena. V takšnih primerih je potrebno kombinirati fizično (delno) vrnitev s plačilom vrednosti za preostali (uničeni ali poškodovani) del.
Občina ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki ji je nastala zaradi neopravičene obsodbe (kolikor izpadla najemnina predstavlja izgubljeni dobiček). Povrnitev te škode ureja zakon o kazenskem postopku v XXXII. poglavju (541. do 549. člen ZKP). Zanjo bi bila, če bi bili izpolnjeni v navedenih členih ZKP določeni pogoji, odgovorna država in ne občina.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine
V postopku za ukinitev že pravnomočno prisojene preživnine so lahko predmet presoje le spremenjene okoliščine na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca, ki odločilno vplivajo na pravico do preživnine (npr. pridobitev premoženja ali lastnih dohodkov na strani preživninskega upravičenca ali bistveno zmanjšanje premoženjskih zmožnosti na strani preživninskega zavezanca), ne pa okoliščine, ki jih je sodišče že upoštevalo ob določitvi preživnine.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - uporabnik - upravičenja po izselitvi imetnika stanovanjske pravice v lastno hišo - rok za vložitev izpraznitvene tožbe proti uporabniku
1. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve in druge stopnje je razvidno, da se je toženčev oče, ki je bil nosilec stanovanjske pravice na spornem stanovanju iz le-tega izselil že v začetku leta 1988. To je v konkretnem primeru edina odločilna dejanska ugotovitev, na katero se navezuje presoja, da je toženčev oče takrat izgubil stanovanjsko pravico (1. odst. 19. čl. ZSR, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 2. odst. 159. čl. SZ).
2. Če bi tožeča stranka menila, da ni izgubila upravičenja iz 3. in 4. odst. 19. čl. v zvezi s 5. odst. 18 čl. ZSR zaradi namernega prikazovanja drugačnega dejanskega stanja (t.j. zaradi zlorabe pravice), bi morala to zatrjevati (in dokazati). Zgolj možnost zlorab pa na drugačno razlago v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka pravočasnot tožbe utemeljevala s trditvami, da se je bivši imetnik stanovanjske pravice pred nedavnim izselil (v dokaznem postopku se je izkazalo, da se je izselil v začetku leta 1988) ne more vplivati.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanjska hiša predvidena za rušenje - zazidalni načrt
Če je objekt, v katerem je stanovanje, katerega odkup se zahteva, po zazidalnem načrtu predviden za rušenje, lastnik stanovanja lahko odkloni prodajo stanovanja (1. odst. 129. čl. SZ) Pojem predvidenosti za rušenje je opredeljen v 2. odst. 40. čl. SZ.
Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je drugi toženec poškodoval njen avto, ko ga je odpeljal po nalogu redarja prvotožene stranke s "pajkom".
Narava zatrjevanega razmerja med tožečo stranko in prvo ter drugo toženo stranko dopušča različne sodbe zoper prvo in zoper drugo toženo stranko že zato, ker bi se morebiti ena tožena stranka uspela razbremeniti svoje odgovornosti druga pa ne, ne glede, da se zatrjuje, da je obveznost toženih strank solidarna.
Ali je podana ena od predpostavk (katerakoli) iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL, je treba presojati glede na situacijo, kakršna je bila ob začetku stečajnega postopka.
revizija - dovoljenost revizije - sklep s katerim je bil postopek pravnomočno končan - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj negativne procesne predpostavke
1. Če je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ker je menilo, da gre za situacijo iz 11. točke 2. odst. 354. čl. ZPP tožbe pa pri tem ni zavrglo niti ni zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, je zoper takšen sklep revizija dovoljena, ker je bila s sklepom o razveljavitvi postopek pravnomočno končan.
2. Nepravilna uporaba 2. odst. 369. čl. ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
nezakonita vselitev - vselitev brez pravnega naslova - podstanovalsko razmerje - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe
Ko je A. M. oddal tožniku stanovanje (pred pravnomočnostjo sodbe), je bil njegov pravni položaj nasproti tožniku (in le v njunem medsebojnem razmerju) enak položaju imetnika stanovanjske pravice. Zato tožnik ni bil v stanovanju brez pravnega naslova in se ne more sklicevati na določilo 3. odstavka 50. člena ZSR. Sodišče druge stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da se izvršilni naslov zoper A. M. razteza tudi na tožnika (1. odstavek 76. člena ZSR).
prodaja - sestavine prodajne pogodbe - cena - če cena ni določena - določljivost cene
1. Cena v prodajni pogodbi, ki ni gospodarska pogodba, mora biti določena ali vsaj določljiva, sicer pogodba nima pravnega učinka. 2. Določljivost cene na podlagi podatkov v pogodbi pomeni, da se pogodbeni stranki sporazumeta o merilih, na podlagi katerih bo mogoče določiti ceno.
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 354, 354/2-5. ZDP (1991) člen 5.ZOR člen 395.
denarne obveznosti - valuta obveznosti - posojilo v tuji valuti - sodba na podlagi pripoznave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - revizijski razlogi
Domača pravna oseba lahko pridobi tujo valuto in z njo razpolaga, ne more pa jo uporabiti kot plačilno sredstvo. Posojilo ni prepovedano, prav tako ne vrnitev posojila v tuji valuti. Zato tožničina pripoznava zahtevka izraženega v tuji valuti, ne pomeni nedovoljenega razpolaganja, ki ga sodišče ne bi smelo upoštevati.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena
Kršitev pravice uporabe tožničinega imena se pokaže kot očitna pomota. Ne gre za okoliščine, v katerih bi bila tožnica prikazana kot avtorica dramatizacije, ki ni njeno delo, pač pa je prikazana kot avtorica dramatizacije, ki je na plošči sploh ni. Tožničino prizadetost je treba ocenjevati ob upoštevanju teh okoliščin.