Delodajalec ravna nezakonito, če delavcu poskusno delo podaljša v nasprotju z zakonom. V takšnem primeru je sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi negativne ocene poskusnega dela v podaljšanem obdobju nezakonit.
Po 31. čl. ZNP se zoper sklep, izdan na prvi stopnji, smejo udeleženci pritožiti, če z zakonom ni drugače določeno. 36/II čl. ZNP mora sodišče, ko naloži stranki plačilo predujma po I. odst. tega člena, v sklepu o odreditvi predujma opozoriti predlagatelja na to posledico. Ker v tej določbi ni določeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, to pomeni, da je ob pravilni uporabi 31. čl. ZNP zoper sklep dovoljena pritožba.
Ureditev instituta zastaranja davčnih in drugih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, drugačna od ureditve zastaranja obveznosti, ki izhajajo iz civilnopravnih razmerji oziroma razmerij, katerih udeleženci so med seboj v položaju prirejenosti, in ne v podrejenosti in nadrejenosti kot v obravnavanem primeru. Namen takšne ureditve zastaranja po ZDavP je v varstvu šibkejšega posameznika v razmerju do države. Zato morata davčni organ, kakor tudi sodišče ves čas postopka, tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, po uradni dolžnosti paziti, ali obveznost ni zastarala.
Samo tista zasebna listina, na kateri je overjen podpis dolžnika, je verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ, na podlagi katere se lahko dovoli izvršba na podlagi verodostojne listine.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - zastaranje
Sodišče prve stopnje je na podlagi kronološkega poteka dogodkov utemeljeno zaključilo, da kakšnih nepravilnosti v postopkih upravnih organov ni bilo zaslediti. Glede na vse konkretne okoliščine se ni izkazalo, da bi organi tožene stranke zlonamerno zavlačevali s postopkom. Postopanje delavcev v organih tožene stranke ni bilo protipravno.
1.Kako je sodišče prve stopnje obravnavalo pritožnico, iz sklepa ni razvidno, tega dela oporoke ni povzelo niti v zapisnik z zapuščinske obravnave niti v razloge sklepa in se do te oporočiteljeve izjave ni izreklo. Sklep zato ni zmožen preizkusa.
2.Nujni dedič ima pravni položaj pravega dediča tudi v primeru, če je oporočitelj določil, da dobi svoj nujni delež v denarju. S tem oporočitelj ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek, določil je le način delitve zapuščine. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, takšna izjava pa mora biti jasna in nedvoumna, da ima lahko pravne učinke. Kakšen pomen je sodišče prve stopnje dalo izjavi toženke, da iz zapuščine ne uveljavlja ničesar, pa iz sklepa ni razvidno.