Delodajalec ravna nezakonito, če delavcu poskusno delo podaljša v nasprotju z zakonom. V takšnem primeru je sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi negativne ocene poskusnega dela v podaljšanem obdobju nezakonit.
Po 31. čl. ZNP se zoper sklep, izdan na prvi stopnji, smejo udeleženci pritožiti, če z zakonom ni drugače določeno. 36/II čl. ZNP mora sodišče, ko naloži stranki plačilo predujma po I. odst. tega člena, v sklepu o odreditvi predujma opozoriti predlagatelja na to posledico. Ker v tej določbi ni določeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, to pomeni, da je ob pravilni uporabi 31. čl. ZNP zoper sklep dovoljena pritožba.
Ureditev instituta zastaranja davčnih in drugih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, drugačna od ureditve zastaranja obveznosti, ki izhajajo iz civilnopravnih razmerji oziroma razmerij, katerih udeleženci so med seboj v položaju prirejenosti, in ne v podrejenosti in nadrejenosti kot v obravnavanem primeru. Namen takšne ureditve zastaranja po ZDavP je v varstvu šibkejšega posameznika v razmerju do države. Zato morata davčni organ, kakor tudi sodišče ves čas postopka, tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, po uradni dolžnosti paziti, ali obveznost ni zastarala.
Samo tista zasebna listina, na kateri je overjen podpis dolžnika, je verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ, na podlagi katere se lahko dovoli izvršba na podlagi verodostojne listine.
KZ člen 96, 96. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odvzem premoženjske koristi
Če je obtoženi spoznan za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po 1. odst. 196. čl. KZ, da je z namenom nadaljnje prodaje kupil mamilo ne da bi kaj mamila že prodal, ni mogoče sklepati, da pomeni zasežena gotovina že doseženo premoženjsko korist. Med krivdorekom in odvzemom premoženjske koristi tako obstaja nasprotje v samem sodbenem izreku.
1. Upnica je v obravnavani zadevi izgubila pravico zahtevati prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Ob upoštevanju dejstva, da v obravnavanem primeru ne gre za tako nedenarno obveznost, ki jo lahko izpolni le dolžnik sam, kar pomeni, da gre za takoimenovano nadomestno dejanje, je jasno, da bi upnica lahko dosegla učinkovito pravno varstvo s pravočasnim uveljavljanjem svoje terjatve v izvršilnem postopku v smislu 225. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju.
2. Namen sodnih penalov je prisiliti dolžnika k izpolnitvi njegove obveznosti, njihov namen ni v tem, da bi se spremenili v odškodnino za upnika oziroma v kaznovanje dolžnika z nesorazmernim ukrepom. Vztrajanje pri izterjavi sodnih penalov ne bi služilo več namenu, zaradi katerega so ti v zakonu predpisani, temveč bi se sprevrglo za upnico v sredstvo za pridobivanje denarnih sredstev na račun dolžnika.