pravnomočna sodna odločba - predlog za dopustitev revizije - poseben sklep o stroških
Tožena stranka odmere stroškov ne izpodbija, temveč je očitno vložila pritožbo iz razloga, ker se ne strinja s pravnomočno odločitvijo sodišča o sami vsebini spora. Pri tem posebej izpostavlja, da je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da sama vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na odločitev o povrnitvi stroškov postopka.2 Ključna je pravnomočna sodba in na podlagi te sodbe je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00080139
Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZPP člen 155, 155/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZObr člen 97č, 97e.
stalna pripravljenost - vojak - delovni čas - plačilo razlike v plači - sodba SEU - neuporaba direktive EU - Direktiva 2003/88/ES - trditveno breme - vojaško urjenje - straža - varovanje državne meje
Glede na navedene izjeme je Vrhovno sodišče RS v že navedeni sodbi in sklepu VIII Ips 196/2018 z dne 1. 2. 2022 kot v kasnejših odločbah (sodbe VIII Ips 11/2024, VIII Ips 12/2024, VIII Ips 13/2024, VIII Ips 15/2024, VIII Ips 17/2024, vse z dne 14. 5. 2024, s sklepom VS RS VIII Ips 16/2024 z dne 28. 5. 2024 je bila odločitev razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje) presojalo, ali se za določeno dejavnost uporabljajo določbe Direktive 2003/88/ES. Enako je presojalo sodišče prve stopnje v tem sporu. Pravilno je štelo, da se za usposabljanje določbe direktive ne uporabljajo (je podana izjema), zato je bil tožnik kljub poudarjeni razpoložljivosti upravičen do plačila v višini 50 odstotkov urne postavke skladno z nacionalno zakonodajo. Za stražo in varovanje meje izjema ni podana, kar pomeni, da se pripravljenost šteje v delovni čas. V tem delu je tožnikov zahtevek iz naslova razlike v plači utemeljen in mu je z izpodbijano sodbo pravilno ugodilo.
Toženka neutemeljeno navaja, da gre pri odločitvi, da se zahtevku v delu, v katerem se nanaša na stražo in varovanje meje, ugodi, za sodbo presenečenja, pri čemer izpostavlja kršitev pravila o dokaznem bremenu. Tudi če bi sodišče prve stopnje zmotno porazdelilo dokazno breme (pa ga ni), to ne bi privedlo do sodbe presenečenja (o kateri je mogoče govoriti, kadar sodišče uporabi pravno podlago, na katero se nobena od strank ni sklicevala).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00080074
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 353.
stalna pripravljenost - vojak - delovni čas - straža - varovanje državne meje - plačilo razlike v plači - sodba SEU - neuporaba direktive EU
Glede na to, da v zvezi s stražo in varovanjem državne meje ni podana nobena od zatrjevanih izjem iz izreka sodbe C-742/19, ki bi utemeljevala izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES, je sodišče prve stopnje odločitev o tožbenem zahtevku ustrezno oprlo na njene določbe. Vertikalni neposredni učinek direktive namreč izključuje uporabo določb nacionalne zakonodaje (97.č in 97.e člena ZObr), ki so z njo v nasprotju. To pomeni, da se tožnikova pripravljenost za delo v zvezi s stražo in varovanjem meje obravnava tako, da se šteje v delovni čas. Ker za takšen primer ZObr in KPJS ne določata posebne višine plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo splošna pravila o plačilu.
V tej zadevi gre za spor v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine. Vprašanje veljavnosti oporoke (prava volja oporočitelja) ne pomeni predhodnega vprašanja za rešitev v tej zadevi. Ključno je namreč ugotavljanje, ali je med tožnico in pokojnim zavarovancem obstajala zunajzakonska skupnost. Pri ugotavljanju obstoja zunajzakonske skupnosti gre za ugotavljanje pravnega razmerja. Odločitev o obstoju zunajzakonske skupnosti pa velja le v zadevi, v kateri je bila sprejeta. Oporoka predstavlja zgolj enega od dokazov, ki je predmet sodne presoje. Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti pa so odločilni tudi drugi dokazi, ne samo veljavnost oporoke oziroma oporočiteljeva volja. Obstoj zunajzakonske skupnosti tako ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 21. člena ZDSS-1.
utemeljen sum - doktrina prima facie - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - begosumnost - podaljšanje pripora
Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo vsebino dokazov in podalo jasne, celovite ter prepričljive razloge o obstoju utemeljenega suma obdolženima očitanega kaznivega dejanja. Zato tudi pritožbeno očitana kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana. Iz enakih razlogov obstoja utemeljenega suma ne morejo omajati pritožbena prizadevanja zagovornice obdolženega A. A., da so ugotovitve izvedenskega mnenja glede načina izvršitve kaznivega dejanja povsem nemerodajne, saj naprava naj ne bi bila najdena v vozilu.
Tako kot sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ne more sprejeti teze o očitni nezakonitosti dokazov, na katerih temelji zaključek o utemeljenosti suma.
DZ člen 157, 161, 163, 163/2, 166, 166/1. ZNP-1 člen 108.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - začasna ureditev stikov - stiki otroka s staršem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ukrep prepovedi približevanja - namen denarne kazni
Več kot štirimesečna prekinitev stikov in očetova manjša vključenost v skrb za hčerko v preteklosti narekujejo potrebo po začasni ureditvi stikov pod nadzorom CSD. Namen teh je ponovna vzpostavitev odnosa med deklico in očetom ter okrepitev čustvene navezanosti.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 12, 12/2. ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 318/1-4, 353. ZDR-1 člen 56.
zamudna sodba - obvestilo o prispelem pismu - hišni predalčnik - vročitev tožbe v odgovor - pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nesklepčnost tožbe - trditvena podlaga - posledice neodgovora na tožbo - fikcija priznanja dejstev - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Ker se zaradi pasivnosti toženke, ki na tožbo ni (pravočasno) odgovorila, štejejo tožbene trditve za resnične, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pri toženki ni bil zaposlen zaradi začasno povečanega obsega dela. Ker torej razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas glede na tožbene navedbe ni bil podan, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila ta sklenjena nezakonito. Zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas (56. členZDR-1). Utemeljenost tožbenega zahtevka torej izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Posledično je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/4, 134, 134/2,. OZ člen 299, 299/1. ZPP člen 8, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 353. KZ-1 člen 314.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - reorganizacija - obveznosti delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - podredni zahtevek - zakonske zamudne obresti - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - primarni zahtevek
Skladno s sodno prakso je delodajalec dolžan pisno obrazložiti dejansko podlago odpovednega razloga, ni pa dolžan pravno kvalificirati razloga za odpoved po posameznih alinejah prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Če delodajalec poda pravno kvalifikacijo odpovednega razloga, ta sama po sebi ni odločilna za zakonitost odpovedi. Zato je sodišče prve stopnje presojalo tudi, če ravnanje, kot je bilo očitano tožniku, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1.
Neutemeljeno je tudi stališče pritožbe, da tožnik ni upravičen do nadomestila za 16 dni neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2022. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora na podlagi 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe in Aneksa št. 9 k Podjetniški kolektivni pogodbi, delavec v koledarskem letu izrabiti letni dopust tako, da v naslednje leto prenese največ pet dni dopusta, ter da bi tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo 9. 11. 2022, lahko izkoristil neizrabljeni letni dopust do konca leta tako, da bi prenesel v naslednje koledarsko leto omejeno število dni, kot določa kolektivna pogodba. Zato sklicevanje pritožbe na omejitev iz kolektivne pogodbe ni utemeljeno.
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kljub delni ugoditvi primarnemu tožbenemu zahtevku nedopustno odločalo tudi o podrednem zahtevku, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da odločitev sodišča, da je odpoved nezakonita, da je delovno razmerje trajalo do zaposlitve tožnika pri novem delodajalcu, ko se pogodba o zaposlitvi razveže, ter posledično priznanje denarnega povračila, ne pomeni pravnega položaja, ko bi sodišče delno ugodilo primarnemu zahtevku (torej kot je mogoče razumeti pritožbo, da je izredna odpoved nezakonita in da se tožniku prizna delovno razmerje ter reparacija do zaposlitve pri novem delodajalcu), zatem pa nedopustno odločalo o podrednem tožbenem zahtevku za sodno razvezo po četrtem odstavku 118. člena ZDR-1. Glede na zakonski tekst, ko sodišče mora ugotoviti nezakonitost odpovedi, da sploh lahko odloča o predlogu za sodno razvezo in priznanju denarnega povračila, takšnega predloga ni mogoče šteti za podredni zahtevek, o katerem sodišče ne bi smelo odločati, če bi (delno) ugodilo primarnemu zahtevku.
prepoved vznemirjanja - kriterij uspeha strank - delež stroškov - odločanje o stroških postopka
Ker do umika tožbe ni prišlo in je sodišče tudi o zahtevku na prepoved vznemirjanja odločilo s sodbo, je pravilna odločitev z uporabo kriterija po načelu uspeha, kot to določa drugi odstavek 154. člena ZPP.
ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (2022) člen 1, 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 43.
stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - potrebni stroški za odvetnika - povrnitev potrebnih stroškov - odmera odvetniških stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Razlaga, zakaj se stroški dveh pripravljalnih vlog priznajo kot potrebni, in zakaj se prizna končno poročilo stranki.
Sodišče bi moralo pri odločanju o odmeri odvetniških stroškov uporabiti staro različico OT. Vsi priznani odvetniški stroški pred sodiščem prve stopnje so namreč nastali še pred uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev OT (Uradni list RS, št. 70/22 z dne 20. 5. 2022). Vendar pa navedeno ni v ničemer vplivalo na pravilnost odmere odvetniških stroškov, saj so se za odločitev v tej zadevi relevantna določila OT le preštevilčila.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več vrst zahtevkov - ugovor stvarne pristojnosti - kredit v CHF
V takšnih primerih, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se hkrati izreče za stvarno nepristojno (oziroma ugovor stvarne pristojnosti zavrne), je pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.
V skladu s 43. členom ZPP se v primeru, če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki se naj zavaruje; če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki se naj zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. Enako naj bi po stališču pravne teorije veljalo tudi tedaj, ko se s tožbo zahteva izbris zastavne pravice, kot to zahteva tožnik v obravnavani zadevi.
V zvezi z izbrisnim zahtevkom je namreč med strankama sporno, ali obstaja terjatev v znesku 21.000,00 EUR, ki upravičuje vpisano hipoteko na nepremičnini tožnikov.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 281, 545, 547, 548. OZ člen 92, 170, 170/2.
nadzorni svet - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - dejanski koncern - odvisna in obvladujoča družba - škodljiv pravni posel - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - odgovornost članov organov odvisne družbe - kršitev dolžne skrbnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Poglavitna funkcija nadzornega sveta je nadzor nad vodenjem poslov družbe. V zvezi s to funkcijo je v 281. členu ZGD-1 določeno predvsem, kako se nadzornemu svetu zagotavljajo informacije, ni pa posebej urejeno, kako mora nadzorni svet postopati, če pri vodenju poslov družbe odkrije pomanjkljivosti.
OZ člen 462, 462/1, 465, 470, 470/1, 470/2, 475, 475/3.
stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - pravočasno grajanje napak - odstop od pogodbe - vračilo kupnine - izguba pravice do odstopa od pogodbe - poraba - običajna raba stvari
Namen pravočasnega obvestila o stvarni napaki na stvari je v tem, da prodajalcu omogoči, da se z napako seznani in ugotovi vzrok zanjo. Pravočasno obvestilo je namenjeno zaščiti prodajalčevega interesa, ki se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Zato ima upravičen interes, da za napako izve in ugotovi vzrok zanjo. Ko je tožnica toženko in ostale dobavitelje obvestila o napakah na končnih proizvodih, je zadostila temu namenu, čeprav takrat še ni bilo znano, v katerem delu je vzrok za napako. Toženki je bilo omogočeno sodelovanje pri testiranjih, s katerimi se je odkril vzrok napake. Ko pa se je tekom testiranj razjasnilo, da je vzrok puščanja pijač v toženkinih pokrovčkih, saj niso tesnili v kombinaciji s katerokoli plastenko, toženki ni moglo ostati neznano, da so njeni pokrovčki neustrezni in imajo napako. Ker je bila toženka prisotna ob testiranjih in o rezultatih tudi sproti obveščena, na pravice kupca ne vpliva dejstvo, da je bil toženki uradni reklamacijski zapisnik poslan šele 20 dni po njegovi sestavi.
skupno starševstvo - sprememba sodne poravnave - največja korist otroka
Utemeljitev, da mora sodišče v primeru nesoglasja staršev prepustiti otroka v varstvo in vzgojo samo enemu staršu, ni v skladu z Ustavo RS in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), še manj pa udejanji drugi odstavek 6. člena DZ, po katerem pripada starševska skrb skupaj obema staršema in jo izvajata oba sporazumno v skladu s koristjo otroka (prvi odstavek 151. člena DZ).
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je preživljanje skupnih vikendov bistveno za kvalitetno preživljanje časa v družini
Tako je sodišče druge stopnje razdelilo tedne na parne in neparne. V parnem tednu ima mama hčerki 7 dni (ves teden od ponedeljka do nedelje), v neparnem pa ima mama hčerki v ponedeljek (do 18.00 ure), ko ju preda očetu na naslovu njegovega stalnega prebivališča in oče preživi s hčerkama do nedelje do 18.00 ure, ko ju preda mami na naslovu njenega stalnega prebivališča.
Hkrati pa lahko starša planirata prostočasne aktivnosti v času, ko sta pri njiju tudi v naprej. Mama ob ponedeljkih v neparnem tednu preda očetu hčerki na njegovem naslovu, tako da jima odpelje zraven vse stvari, ki jih potrebujeta pri očetu.
V zvezi z valorizacijo preživnine sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je le-ta v primeru preživnine zakonsko določena, razen če bi se starša dogovorila drugače.
Prav tako pa v zvezi s tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je uveljavljanje otroškega dodatka in olajšave za vzdrževane člane predmet upravnega oziroma davčnega postopka.
Pravilna je tudi odločitev glede tega, da sodišče prve stopnje v določitev stalnega prebivališča za mld. otrok ni posegalo.
Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, temveč vselej fakultativna, pri čemer je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventiven (vplivanje na storilca) in generalno preventiven (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00078937
ZDZdr člen 39, 39/1, 51.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogroženost življenja - razveljavitev sklepa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Pritožnica ne nasprotuje konkretno ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ima duševno motnjo, in sicer blodnjavo motnjo, vendar duševna bolezen sama po sebi ni razlog za obvezno psihiatrično zdravljenje. Tudi posledici duševne motnje, hudo motena presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje sami po sebi ne narekujeta obveznega psihiatričnega zdravljenja. Hkrati mora namreč biti izkazano, da oseba s svojimi ravnanji ogroža svoje ali tuje življenje oziroma huje ogroža svoje ali tuje zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ter da tega ni mogoče preprečiti na druge načine. Z drugimi besedami, zgoraj citirani pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno.
skupno starševstvo - sklep o začasni odredbi - denarna kazen - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - varstvo koristi otroka - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vpis otroka v osnovno šolo
Glede pritožbenih očitkov, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi priči B. B. in C. C., pritožbeno sodišče odgovarja, da pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je z začasno odredbo nemudoma treba zavarovati koristi mld. otrok.
Sodišče druge stopnje na tem mestu izpostavlja, da glede na zgoraj opisane okoliščine primera odgovornosti za odločitev sodišča prve stopnje ne gre prelagati na ramena mld. A., ki bo kmalu dopolnila 6 let. Za odločitev, da je v njeno največjo korist, da se šola v X., ne govori zgolj njeno izraženo mnenje, temveč predvsem na druge okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je v [...] okolju dalje časa živela, da je vanj bolj vpeta, da ima tam bolj razvejano socialno mrežo, da je bolj navajena na [...] narečje in da bo z vrstniki iz vrtca, ki jih pozna, nadaljevala tudi osnovnošolsko izobraževanje, kar pomeni, da bo njen prehod v osnovno šolo lažji. Vse to kaže na to, da se na [...] počuti bolj domače kot v [...], da bo s tem zagotovljena določena kontinuiteta in stabilnost v njenem življenju, zato je v njeno največjo korist, da tam začne z osnovnošolskim izobraževanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083536
Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21. OZ člen 326. ZPP člen 353.
ničnost kreditne pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - učinek direktive - varstvo potrošnikov - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - učinkovanje ex tunc - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - načelo prepovedi retroaktivnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - valutna klavzula v CHF - predpogodbena dolžnost informiranja - varovanje javnega interesa v postopku - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - prenovitev (novacija) pogodbe
Pravna podlaga za presojo so torej ZPotK in ZVPot ter temeljna načela OZ, ki so veljala v času sklepanja pogodb, vse v okviru minimalne harmonizacije z Direktivo. Nepoštenost pogoja glede vračila posojila, vezanega na tujo valuto, je treba presojati tudi, če je jasen, kar terja uporabo določb ZVPot, enako velja za pomanjkljivo pojasnilno dolžnost, če banka ni ravnala s profesionalno skrbnostjo in se je vzpostavil razkorak glede vsebine tveganja in neenakomerne porazdelitve bremen tveganja, oboje v škodo potrošnika, ter s tem znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih, kar je moč opredeliti kot nedopustne pogoje iz prve do četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot. Ob tehtanju, ali so v konkretnem primeru izpolnjene te zakonske predpostavke, je bilo temeljno vrednostno izhodišče, da je potrošnik v razmerju do ponudnika kredita v podrejenem položaju glede ravni obveščenosti in pogajalskih sposobnosti, zato Direktiva varuje njegov pravni položaj z zahtevo po transparentnosti, ki se udejanja z uravnoteženjem asimetrije med položajem ponudnika in položajem potrošnika, česar pa ni mogoče zagotoviti, če potrošnik ni bil obveščen o vseh bistvenih elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti.
Pri kaznivem dejanju goljufije mora biti storilcu dokazano, da je ravnal z goljufivim namenom že ob sklenitvi posla. V opisu dejanja morajo biti navedene konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da je imel storilec ob sklenitvi posla goljufivi namen. Teh okoliščin ni mogoče nadomestiti zgolj z navajanjem okoliščin, ki so nastopile kasneje, saj te za presojo obstoja goljufivega namena ob sklenitvi posla niso ključne. Navedbe, kot na primer "že plačanega blaga ni dobavil; niti delno ni vrnil prejetega denarja; je postal nedosegljiv", lahko sicer dodatno utrjujejo goljufivi namen storilca, ne morejo pa te okoliščine nadomestiti okoliščin, ki morajo biti ugotovljene v času sklenitve posla in biti v izreku sodbe v opisu dejanja jasno navedene. Šele v takšnem primeru lahko gre za kaznivo dejanje goljufije in ne zgolj za neizpolnitev civilnopravne zaveze.
izpodbijanje sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine delniške družbe - prevzemi - prevzemni prag - mirovanje glasovalnih pravic - predsednik skupščine delniške družbe - pristojnosti skupščine
Glede na to, da pravne posledice kršitve 63. člena ZPre-1 nastanejo že po zakonu, je naloga predsednika skupščine, da to dejstvo ugotovi in ukrepa v skladu z zakonom.
Ugotovitev o tem, ali delničarja pripustiti h glasovanju, se vpisuje v notarski zapisnik, enako tudi ugotovitve v primeru spornosti glasovalne pravice delničarja.