ZSSloV člen 59, 59/3, 59/4, 65, 65/1, 65/3,. ZObr člen 93, 93/6. ZSPJS člen 5, 5/1, 21, 22d, 22e. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 3a. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odpravnina - vojaška oseba - odmerna osnova - plača
Pritožba ne prereka prvostopenjske ugotovitve, da je bila toženka dolžna izplačati tožniku odpravnino iz šestega odstavka 93. člena ZObr in enkratni znesek na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZSSloV. Nasprotuje pa prvostopenjski presoji o osnovi za odmero teh denarnih terjatev. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je treba za izračun osnove za odpravnino upoštevati le tožnikovo osnovno plačo za polno delovno obveznost, povečano za dodatka za delovno dobo in stalnost (postavka plačilne liste Z104). Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da šesti odstavek 93. člena ZObr pri definiranju osnove za odpravnino uporablja pojem povprečna plača vojaške osebe. Pri razlagi tega pojma je pravilno tolmačilo zakonske določbe. Na podlagi prvega odstavka 58. člena ZSSloV se za plače v Slovenski vojski uporabljajo predpisi, ki urejajo plače javnih uslužbencev. Glede na prvi odstavek 5. člena ZSPJS je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Pritožbeno sodišče tako soglaša s prvostopenjsko presojo, da morajo biti v izračun povprečne plače tožnika v zadnjih šestih mesecih zaposlitve zajeti zneski, ki so mu bili v tem obdobju izplačani iz naslova osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in vseh dodatkov. Pravilno je prvostopenjsko razlogovanje, da bi moral zakonodajalec v primeru, če bi menil, da se izplačana delovna uspešnost in (določeni) dodatki ne vštevajo v osnovo za odmero odpravnine iz 93. člena ZObr, to v zakonu izrecno določiti, pa ni.
Glede na to, da institut napovedi pritožbe ne sme poslabšati položaja strank, ali jim otežiti pravice do pritožbe, tudi v obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi pozneje vložena prepozna pritožba, predstavljala oviro za vsebinsko obravnavo prvotne vloge, podane v okviru roka za napoved pritožbe. Obdolženčeva laična vsebinska napoved pritožbe z dne 25. 1. 2024 je namreč vsebovala vse elemente pritožbe. Obdolženec je v njej je navedel sodbo zoper katero se pritožuje, hkrati pa je podal razloge, zaradi katerih se pritožuje, obrazložitev, predlog in podpis. Na podlagi navedenega je razvidno, da je obdolženec že v prvotni vlogi povsem jasno izrazil voljo, da se pritoži zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker ustaljena sodna praksa laične (vsebinske) pritožbe, podane v okviru roka za napoved pritožbe, ni štela za nedovoljeno, tudi ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe, podane zoper sodbo brez obrazložitve.
predlog za izločitev sodnika - odločitev o predlogu za izločitev sodnika - zavrženje predloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi o zahtevi tožnika za izločitev sodnika odločala predsednica sodišča. O tožnikovi zahtevi sodba tudi nima nobenih razlogov in se je v tem delu ne more preizkusiti. Odločitev o izločitvi pa vpliva na samo odločbo, kajti kot je to določeno v 74. členu ZPP, v primeru, če gre za izločitev po 6. točki 70. člena tega zakona, lahko sodnik opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00079888
Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1, 2-2. ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46, 46/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
stalna pripravljenost - vojak - delovni čas - straža - varovanje državne meje - plačilo razlike v plači - sodba SEU - neuporaba direktive EU
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu (razen deloma glede zakonskih zamudnih obresti od prisojenih zneskov) ugodilo. Presodilo je, da niti straža niti varovanje državne meje ne utemeljujeta izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES, zato je v zvezi s tem odrejeno stalno pripravljenost, glede na ugotovitve o načinu njenega izvajanja, utemeljeno štelo v delovni čas tožnika ter posledično ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike do 100 % osnovne plače. Pritožba tej presoji zmotno nasprotuje s sklicevanjem, da je Sodišče EU državam članicam (toženki) omogočilo izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES glede celotne kategorije vojaških dejavnosti. Glede na stališča v sodbi C-742/19 vseh dejavnosti pripadnikov vojske ni mogoče izključiti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, temveč zgolj tiste, katerih narava oz. značilnosti uporabi direktive neizogibno nasprotujejo, zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno raziskati, ali sta bili takšne narave tudi straža in varovanje državne meje.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - prevod odločbe
Ker je glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izkazana domneva, da so bile kršene temeljne pravice iz 6. člena Pogodbe (tretji odstavek 20. člena Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ), je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za priznanje in izvršitev izpodbijane odločbe organa države izdaje zavrnilo.
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje le dejanske okoliščine storjenega prekrška.
invalidnost - odmera pokojnine - osebne okoliščine - vojaški invalid - civilni invalid vojne - vojaški mirnodobni invalid - prišteta doba
Tožniku bi se lahko ob priznani ustrezni invalidnosti po drugih predpisih upoštevala prišteta doba zaradi osebnih okoliščin, le upoštevajoč določbo 138. člena ZPIZ-2. Skladno z zahtevo v citiranem členu, bi bil lahko zavarovanec upravičen do višje odmere pokojnine, če bi imel potrjen status vojaškega invalida od I. do VI. skupine oziroma civilnega invalida vojne od I. do VI. skupine. Slednje zahteve tožnik, ki je vojaški mirovni invalid IX. skupine s 30 % invalidnostjo, ne izpolnjuje.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - trditveno in dokazno breme - nedovoljenost informativnih dokazov - nesubstanciran dokazni predlog
Z listinama, ki jih je predložila k svojemu predlogu, dolžnica ni uspela dokazati, da je v času vročanja sklepa o izvršbi (torej v obdobju od 1. 10. 2021 do 16. 10. 2021) dejansko bivala v tujini in ne na naslovu, kjer je bila opravljena fikcija vročitve sklepa o izvršbi. Z omenjenima listinama je dolžnica zgolj dokazala, da je dne 27. 7. 2021 odpotovala za en dan v Republiko B., ter da je bila z Ukazom predsednika Republike Slovenije postavljena za veleposlanico v Republiki B., pri čemer iz Ukaza ni razvidno, za točno katero obdobje je bila postavljena za veleposlanico RS v Republiki B. oziroma s katerim dnem nastopi funkcijo veleposlanice v tujini-državi sprejemnici.
Pravilno sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem dolžnice, saj je dokazni postopek tudi v izvršilnem postopku namenjen temu, da se ugotovi resničnost že zatrjevanih pravno pomembnih dejstev. Zato je nedovoljen t.i. informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne, in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve. Dolžnica v svojem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ni trdila, na katerem naslovu naj bi dejansko in neprekinjeno bivala v obdobju od 1. 10. 2021 do 16. 10. 2021, te pomanjkljive trditvene podlage pa zaradi nedovoljenega informativnega dokaza ne sme v dokaznem postopku dopolnjevati.
Ne drži tudi dolžničina pritožbena teza, da je sodišče poklonilo preveliko težo izpiskom MNZ (vpogled v CRP) z dne 13. 7. 2022 in 18. 4. 2024. Iz izpiska MNZ z dne 18. 4. 2024 jasno izhaja, da je dolžnica začasno bivanje v tujini prijavila za obdobje od 16. 11. 2021 do 16. 11. 2025, torej za obdobje, ki se ne nanaša na čas vročanja sklepa o izvršbi v tej zadevi. Tudi očitki o tem, da se sodišče ni opredelilo do predloženega dokaza Ukaza predsednika Republike Slovenije z dne 12. 7. 2021, so neutemeljeni. Pravica stranke do izvedbe dokazov ni absolutna, zato sodišče tudi ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Sodišče zato lahko zavrne nesubstancirane dokazne predloge strank in tudi nepotrebne oziroma nerelavantne dokaze, s katerimi bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna in ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča. Kot že navedeno, predloženi dokaz ne izkazuje in dokazuje dolžničinih trditev, da je v času vročanja sklepa o izvršbi dejansko bivala v tujini. Navedeni dokaz le potrjuje trditve, da je bila dolžnica postavljena za veleposlanico RS v tujini, pri čemer čas nastopa funkcije ni razviden. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo sodno pisanje dolžnici vročati po diplomatski poti.
povzročitev škode s kaznivim dejanjem - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - sostorilstvo - odškodninska odgovornost povzročitelja - več povzročiteljev - odgovornost več oseb za isto škodo - vložitev tožbe - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - povzročitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - nekonkretizirane pritožbene navedbe - izostanek stranke z obravnave - neupravičen izostanek - pravočasno uveljavljanje kršitev določb postopka
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da se je zoper tožnika in njegovo ženo vodil en kazenski postopek, kar bi terjalo, da se zoper oba vodi tudi en sam pravdni postopek. Ali bo oba povzročitelja škode tožil z eno tožbo, ali pa vsakega posebej s svojo tožbo, je stvar odločitve oškodovanca. ZPP ne določa, da bi oškodovanec moral zoper več povzročiteljev škode vložiti eno tožbo.
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec zanika storitev prekrška in pojasnjuje, da naj bi pregon za prekršek zastaral, ter da krivda za očitani prekršek storilcu ni bila dokazana. Te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00080061
Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
stalna pripravljenost - delovni čas - vojak - plačilo razlike v plači - straža - varovanje državne meje - sodba SEU - neuporaba direktive EU
Sodišče prve stopnje je presodilo, da straža in varovanje državne meje ne utemeljujeta izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES, zato je v zvezi s tema vojaškima dejavnostma odrejeno stalno pripravljenost, glede na ugotovitve o načinu njunega izvajanja, pravilno štelo v delovni čas tožnika in posledično ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike do 100 % osnovne plače. Pritožba tej presoji zmotno nasprotuje s sklicevanjem, da je Sodišče EU državam članicam (toženki) omogočilo izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES glede celotne kategorije vojaških dejavnosti. Glede na stališča v sodbi C-742/19 (prim. 60. in 64. točko, ki ju izpostavlja pritožba) vseh dejavnosti pripadnikov vojske ni mogoče izključiti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, temveč samo tiste, katerih posebne značilnosti temu neizogibno nasprotujejo, zato je bilo sodišče dolžno raziskati, ali sta bili takšne narave tudi straža in varovanje državne meje.
ZZVZZ člen 44c, 44c/1, 44c/1-1. ZPP člen 154, 165, 245, 245/2, 245/3, 353.
zdravljenje v tujini - sodni izvedenec - izvedenski organ - seznam sodnih izvedencev - napotnica
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 7. 2023 za izdelavo izvedeniškega mnenja postavilo izvedenski organ, Univerzitetni klinični center A., klinika B., kot strokovno institucijo. Sklep je sodišče sprejelo na podlagi tretjega odstavka 245. člena ZPP, po katerem se sme izvedeniško delo zaupati strokovni instituciji, ta pa nato izmed svojih strokovnjakov določi osebo, ki bo delo opravila. Izvedensko mnenje je v okviru institucije opravil doc. dr. C. C., dr. dent. med., specialist protetike. Pritožbeni očitek, da bi lahko izvedensko delo opravljale le osebe iz seznama sodnih izvedencev pri Ministrstvu za pravosodje, je v nasprotju z drugim odstavkom 245. člena ZPP. Ta določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ni torej nujno, da mora biti izvedenec določen izmed sodno zapriseženih izvedencev. Sodišče lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Seznam je le priporočilo, ki olajšuje iskanje in izbiro med izvedenci.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku lahko utemeljeno zaključilo, da tožnica za opravljeno zdravstveno storitev na Hrvaškem ni imela predhodno izdane veljavne napotnice. Izvedenec je pojasnil, da je bila pri tožnici na Hrvaškem opravljena zobno-protetična rehabilitacija s pomočjo zobnih vsadkov, za kar tožnici napotnica ni bila izdana. Razpolagala je le z napotnico za prvi specialistični pregled za stomatološko protetiko. Tako opredeljena storitev določno izhaja že iz same napotnice.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00079943
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 353.
stalna pripravljenost - vojak - delovni čas - plačilo razlike v plači - neuporaba direktive EU - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES - straža - varovanje državne meje - vojaška operacija - epidemija - COVID-19
Nebojno delovanje sicer lahko predstavlja vojaško operacijo v pravem pomenu besede, vendar le, če so podane tudi druge okoliščine, ki neizogibno terjajo neprekinjeno opravljanje določenih nalog (izredni dogodek, katerega resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti skupnosti ter katerih dobra izvedba bi bila ogrožena, če bi bilo treba upoštevati vsa pravila, določena z Direktivo 2003/88/ES).
Na presojo sodišča prve stopnje, da niti v zvezi s stražo niti varovanjem državne meje niso podane izjeme za izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES, ne more vplivati pritožbeno sklicevanje toženke na poseben režim dela v času obvladovanja epidemije Covid‑19 med marcem 2020 in aprilom 2022. Epidemije Covid-19 ni mogoče šteti kot izredni dogodek v smislu izjeme po tretji alineji izreka sodbe C‑742/19. Čeprav je bil režim dela v tem času drugačen kot sicer, nalog v zvezi s stražo in varovanjem državne meje ni mogoče šteti kot odziv na epidemiološke razmere. Z ukrepi za omejitev širjenja okužb Slovenska vojska ni delovala v smislu njenega vojaškega poslanstva.
kaduciteta - zapuščina brez dediča - prehod zapuščine na državo - premoženje zapustnika - obstoj premoženja zapustnika - osebni avtomobil - odjava vozila iz prometa - izročitev zapuščine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Pritožbeno sodišče v zvezi z sklepom VSL II Cp 1331/2023 pojasnjuje, da je bilo v navedenem primeru ugotovljeno, da je podana zadostna stopnja verjetnosti, da vozilo še vedno obstaja, saj je bilo v trenutku smrti zapustnika še vedno registrirano. V obravnavanem primeru pa je situacija drugačna - v trenutku smrti in že nekaj mesecev pred tem je bilo vozilo Fiat Panda odjavljeno iz evidence motornih vozil, kar poraja dvom, ali vozilo sploh še obstaja.
OZ člen 40, 40/2. URS člen 23. ZZK člen 35. ZFPPIPP člen 300.
litispendenca - priznanje terjatev v stečajnem postopku - pogojna terjatev - ločitvena pravica - zloraba pravice - zastavna pravica - ničnost - fiktivna pogodba - zemljiški dolg - kreditna pogodba - solidarni dolžnik - pristop k dolgu - zloraba pravice do sodnega varstva
Za ničnost nekega pravnega posla ne zadošča nedopusten nagib ene od strank, če druga zanj ni vedela (drugi odstavek 40. člena Obligacijskega zakonika) in je bil posel realiziran tako, kot je bil dogovorjen, ima pa dopusten predmet in podlago. Kreditna pogodba, h kateri je drugi tožnik pristopil kot solidarni dolžnik, in glede katere ni sporno, da ni bila fiktivna, je bila sklenjena že v letu 2010. Res je prvi tožnik navajal, da naj bi bila takrat že vložena tožba A. na razveljavitev posla z drugim tožnikom in na vračilo kupnine, vendar take navedbe ne zadoščajo za ugotovitev ničnosti pogodbe o solidarnem poroštvu, ki je bila sklenjena z banko. Običajno je, da h kreditni pogodbi za pravno osebo pristopijo kot solidarni dolžniku tudi njeni (dejanski) lastniki. Res je bilo zavarovanje sprva samo z menicami, vendar je drugi tožnik že na podlagi kreditne pogodbe postal solidarni dolžnik. Zato ni nič nenavadnega in gre za običajno prakso, da je banka v letu 2012 svojo terjatev dodatno zavarovala na način, da ji je drugi tožnik izročil zemljiško pismo za že prej ustanovljeni (in v zemljiški knjigi vpisan) zemljiški dolg. Ker kakšnih drugih navedb glede tega, da naj bi banka za očitan namen drugega tožnika vedela, oziroma da sicer ne bi zavarovala svoje terjatve s poroki in v posledici z zemljiškim dolgom (ali hipoteko), prvi tožnik ni podal, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da prvi tožnik ni izkazal niti, da naj bi bil posel fiktiven niti da naj bi bil ničen. Naknadno je bil med solidarnima dolžnikoma in banko sklenjen dodatek, s katerim se je solidarno poroštvo spremenilo v pristop k dolgu. Zaradi tega dodatka sama terjatev in njeno zavarovanje nista postali fiktivni in tudi ne nični.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00079235
ZPP člen 100. OZ člen 393, 406. ZD člen 145, 145/1. ZIZ člen 21.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - deljiva obveznost - vezanost sodišča na izvršilni naslov - solidarna obveznost - več upnikov - solidarnost na strani upnikov - solidarnost se ne domneva - dediščinska skupnost - zapuščina - skupna lastnina dedičev - smrt stranke med postopkom - pooblaščenec
Ker gre za deljivo obveznost, na aktivni strani pa sta dve tožeči stranki, 1. B. A. in 2. dediči po pok. A. A., se obveznost plačila pravdnih stroškov v skupni višini 11.085,08 EUR med obe tožeči stranki razdeli na dva enaka dela. Na prvo tožečo stranko B. A. torej odpade 1/2 od celotnega zneska, to je 5.542,54 EUR, in na dediče po pok. A. A. prav tako 5.542,54 EUR.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 233, 233/7, 233/8, 402. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelju - odmera in plačilo nagrade upravitelja
Če unovčena stečajna masa zadošča za plačilo nadomestila upravitelju za izvajanje nadzora nad dolžnikom v postopku osebnega stečaja, ki ga upravitelj mora izvajati v skladu s 402. členom ZFPPIPP, je zato mogoče na podlagi smiselne uporabe določbe osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP upravitelju priznati nagrado za izvajanje dodatnih nalog.
uporabnina za nepremičnino - stanovanjska hiša - obratovalni stroški
Obratovalni stroški, kot je strošek za elektriko, ne štejejo v uporabnino, ki se jo ovrednoti z ugotavljanjem, koliko bi znašala povprečna mesečna tržna najemnina za podobno nepremičnino. Pravilno tožnik v odgovoru na pritožbo poudarja razliko med najemnino in obratovalnimi stroški po Stanovanjskem zakonu (v nadaljevanju SZ). Tožnik zahteva povračilo stroškov elektrike, ki jih je povzročila toženka z neupravičeno uporabo njegove nepremičnine in jih je plačal sam. Temeljno pravilo neupravičene pridobitve je, da je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (1. odstavek 190. člena OZ). Tožnik tako upravičeno zatrjuje, da je bila toženka v tem delu obogatena in je slednja neutemeljeno prihranila izdatke, tožnik pa prikrajšan. Sodišče prve stopnje je zato pravilno oba verzijska zahtevka na plačilo uporabnine in na vrnitev plačanih stroškov za elektriko, ki jih je povzročila toženka, ločeno obravnavalo.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna določitev stikov - neizvrševanje - ogroženost otroka - spremenjenih okoliščin ni
Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ustrezno ovrednotilo okoliščino, da predlagateljica končnega sklepa z dne 27. 12. 2023 ne izvršuje v celoti, ker ne izvaja prevozov mld. otrok v petek popoldan v X. na vikend stike z očetom (nasprotnim udeležencem). Pravilno je pojasnilo, da ta opustitev predlagateljice sicer ni v korist mld. otrok (kot tudi ni v njihovo korist, da se nasprotni udeleženec vsak četrtek ne pripelje na tedenski stik v Y.), vendar ta okoliščina sama po sebi še ne izkazuje ogroženosti mld. otrok, zlasti z ozirom na to, da predlagateljica ne onemogoča stikov z mld. otroci v Y. in da ne brani, da bi nasprotni udeleženec za potrebe vikend stikov mld. otroke prevzemal v Y.
Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da okoliščina, da predlagateljica mld. otrok ne pripelje na vikend stike v X., glede na opisane okoliščine primera ne predstavlja razloga za izdajo začasne odredbe zaradi ogroženosti mld. otrok, temveč razlog za vložitev predloga za izvršbo (končni sklep z dne 27. 12. 2023 namreč predstavlja izvršilni naslov glede stikov), česar pa se je po podatkih spisa nasprotni udeleženec že poslužil, Okrajno sodišče na Ptuju pa je dne 8. 5. 2024 izdalo sklep, s katerim je predlagano izvršbo dovolilo.
ogroženost otroka - začasna odredba - stiki pod nadzorom
Pravilno sodišče prve stopnje zaključuje, da nova začasna odredba, s katero bi se nadomestila prejšnja začasna odredba, ni potrebna, saj ni izkazana ogroženost otrok. Sodišče pa lahko v primeru, ko ugotovi, da otroka nista več ogrožena in da se njune koristi lahko zavarujejo drugače, začasno odredbo odpravi po uradni dolžnosti.