pripor - koluzijska nevarnost – posebne okoliščine - sklep o odreditvi pripora – rok za odločitev o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora – začetek teka roka
Za obstoj koluzijske nevarnosti morajo biti podane posebne okoliščine, a) na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec že izkazal neko aktivnost v smeri začetka vplivanja na priče ali udeležence v postopku, oziroma b) dajejo realno podlago za sklepanje, da bo obdolženec v bodoče vplival nanje in na tak način oviral potek kazenskega postopka.
Rok, v katerem mora zunajobravnavni senat odločiti o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, se računa od predložitve pritožbe senatu.
plačilo plače – dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepravilno vabljenje na sodišče
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku izplačala vtoževane zneske plač, je tožbeni zahtevek za njihovo plačilo utemeljen.
V reviziji stranka lahko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, vendar le preko uveljavljanja ustreznih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih mora določno opredeliti in vsebinsko utemeljiti.
Z zgolj splošnim očitkom o tem, da priča na sodišče ni bila pravilno vabljena, tožena stranka uveljavlja nedovoljen revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas – poslovni razlog – ponudba druge zaposlitve – obrazložitev odpovednega razloga – rok za odpoved – dejanska ugotovitev
V posledici odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas je nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem lahko „onemogočeno“ zgolj do poteka tistega obdobja, v katerem bi sicer še veljala pogodba o zaposlitvi za določen čas, če ne bi bila prej odpovedana. Delodajalec zato v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavcu ni dolžan ponuditi zaposlitve za nedoločen čas, če z njo razpolaga. Ob odsotnosti izrecne zakonske ureditve je mogoč kvečjemu zaključek, da je ustrezna zaposlitev, ki bi jo bil v tem primeru dolžan ponuditi, tista, ki bi se nanašala na časovno omejeno obdobje, in sicer do poteka tistega časa, za katerega je bila sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi – ker bi bila tako ponujena nova pogodba sklenjena le za določen čas, bi za njeno sklenitev morali biti seveda izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni v 52. in 53. členu ZDR.
Pravnomočnost izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju. Pozitivna funkcija pravnomočnosti se kaže v tem, da je treba to, kar je pravnomočno razsojeno, šteti za resnično. Pravnomočno odločbo lahko stranka izpodbija le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so za to izpolnjeni ustrezni zakonski pogoji. To pomeni, da tudi upravni organ v materialno pravnomočno odločbo, razen v primerih izrednih pravnih sredstev, ne more posegati niti ob spremembi pravnega in niti ob spremembi dejanskega stanja. Na pravnomočnost so vezane tako stranke, kot sodišče. Pravnomočnost tako ozdravi napake, ki so se pri izdaji odločbe morebiti zgodile.
ZPIZ člen 133. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 215.
delavec invalid – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo plače po panožni kolektivni pogodbi
Tako določba 215. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa kot določba 133. člena ZPIZ zasledujeta isti namen, in sicer zagotoviti, da se delavcu invalidu plača zaradi prerazporeditve na drugo delovno mesto ne bi poslabšala. Cilj je, da se ohrani finančni položaj delavca invalida tudi po razporeditvi na ustrezno delovno mesto. Tožnik zahteva nadomestilo plače od delodajalca na podlagi panožne kolektivne pogodbe in še nadomestilo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi ZPIZ, zaradi česar bi dobival več kot pred prerazporeditvijo, kar je v nasprotju z namenom navedenih predpisov.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – začasno povečan obseg dela – prodor na tuji trg
Poskus osvajanja novega tujega trga in iskanja potencialnih poslovnih partnerjev lahko predstavlja začasno povečan obsega dela – torej zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
odškodninska odgovornost delavca – odtujitev stvari – ugotavljanje škode – ugovor zastaranja
Pri ugotavljanju višine škode so bili zajeti le neuporabni izdelki, za katere je izvedenec upošteval tržno ceno, ki bi jo tožeča stranka z njihovo prodajo lahko dosegla, če z njimi ne bi nezakonito razpolagal toženec. Kot škoda se izračuna tista vrednost zaseženega (in neuporabnega) materiala, ki bi jo tožeča stranka lahko s prodajo finalnih izdelkov dosegla na trgu po cenah, veljavnih v času sojenja.
Ker so roki za uveljavljanje odškodninskega zahtevka zastaralni in ne prekluzivni, jih sodišče upošteva le na ugovor stranke.
ZZVZZ člen 60. Pravilnik o odlogu, delnem oziroma celotnem odpisu ali obročnem odplačilu dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje člen (2003) člen 3, 5.
odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje - pogoji
Pri tožniku ni podana nobena od podlag za odpis dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje, niti ni upravičen do delnega odpisa tega odloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela - bolniški stalež
Odsotnost z dela od 9. do 24. 10. 2008 je bila posledica tožničinega površnega branja odločbe ZZZS z dne 15. 10. 2008 in zmotnega prepričanja, da ji bo tudi po 9. 10. 2008 odobren bolniški stalež. Tožnica je delodajalca o razlogih za odsotnost seznanila šele na zagovoru pred odpovedjo 24. 10. 2008. Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta nižji sodišči pravilno ugotovili, da je dokazan odpovedni razlog iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
invalidska pokojnina – izbira pokojnine – priznanje pravice v tuji državi
Tožnik ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v BiH že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist – opustitev prijave kaznivega dejanja - rok za odpoved
Tožena stranka tožniku ni očitala samo storitve kaznivega dejanja goljufije, temveč tudi kršitev obveznosti dolžnega ravnanja v primeru seznanitve s storitvijo kaznivega dejanja. Zato ugotovitev sodišča, da odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni dokazan, ne preprečuje sodišču, da presoja tudi utemeljenost odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved - zagovor
Delodajalec se z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, lahko seznani tudi na dan, ko delavec poda svoj zagovor, če se na zagovoru ugotovijo kakšne okoliščine, ki do tedaj niso bile znane.
Pravica delavca, da uveljavlja zapadle denarne in nedenarne terjatve iz delovnega razmerja, res ni odvisna od tega, ali delovno razmerje še traja ali ne več, odvisna pa je od obstoja delovnega razmerja. Ker obstoj delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi) ni bil ugotovljen oziroma za sodno varstvo v zvezi s tem niso bile izpolnjene procesne predpostavke, le- teh tudi ni za zahtevke, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
novinar – pogodba o poslovnem sodelovanju – obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja - sodno varstvo
Za začetek teka 30–dnevnega roka za tožbo iz tretjega odstavka 204. člena ZDR je pomembno zgolj določno obvestilo oziroma vedenje delavca, da mu pogodbenik (delodajalec) odpoveduje vzpostavljeno (delovno) razmerje oziroma, da bo takšno razmerje (pogodba o zaposlitvi) prenehalo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev konkurenčne prepovedi – opravljanje dejavnosti
Tožnik se ni le dogovarjal, ampak tudi dejansko za svoj račun brez vednosti tožene stranke in njenega dovoljenja sklepal in opravljal posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka. Za opravljeno delo, za katero se je dogovarjal v svojem imenu, je prejel plačilo. Ker je s tem kršil konkurenčno prepoved, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe sodišča prve stopnje - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - seja pritožbenega senata
Sodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Odločitev višjega sodišča o nedopustnosti in žaljivosti navedb pooblaščenca zasebnega tožilca v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ne pomeni kršitve svobode izražanja, saj je kritiko sodbe vedno mogoče podati na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča oziroma sodnice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005515
ZKP člen 129, 129/1, 371, 392, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 256, 256/1, 257-1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – delna pravnomočnost – obseg preizkusa – pravice obrambe – presoja pritožbenih navedb – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – način izvršitve - (posebni primer) ponarejanja listin – zakonski znaki kaznivega dejanja – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če del sodbe postane pravnomočen in tudi izvršljiv, je kazenski postopek v tem delu pravnomočno končan.
Čeprav je obsojenec neposredno izvršitev kaznivega dejanja, to je izpolnitev bianco menic, prepustil drugim, je dejanje, ki ga je odredil, štel za svoje (drugega je uporabil kot sredstvo, s katerim je dosegel želeno izpolnitev menic z izjavo, pomembno za pravna razmerja, pri čemer se je ob odreditvi izpolnitve bianco menic zavedal neupravičenosti izjave), zato je on storilec kaznivega dejanja (posebnega primera) ponarejanja listin.