Ker revidentka v reviziji zatrjuje le, da je sodišče v nasprotju s pravili ZPP nekatera dejstva štelo za nesporna, pri tem pa ni niti določno opredelila, za katera dejstva gre, niti ni navedla, kako bi uveljavljana kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, očitka relativne bistvene kršitve določb postopka ni mogoče preizkusiti.
ZMZ člen 7, 7/3, 9, 15, 15/1, 16, 16/2-6, 16/2-7, 60, 61, 61/1, 62, 63, 64, 74, 74/4. ZUS-1 člen 64, 76. ZUP člen 7, 7/2, 9, 9/1, 138, 138/1.
mednarodna zaščita – koncept tretje varne države – kršitev procesnih pravic – mladoletnik brez spremstva
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka tožniku ni zagotovila temeljnih procesnih jamstev, ki jih v postopku koncepta tretje varne države prosilcu za mednarodno zaščito zagotavljajo določbe ZMZ, prav tako pa tudi Direktiva Sveta Evrope 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (Procesna direktiva). Zato se v celoti pridružuje sodišču prve stopnje, da niti iz obrazložitve izpodbijanega akta niti iz drugih podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožena stranka tožniku dala možnost, da bi še pred izdajo sklepa o zavrženju njegove prošnje lahko dokazoval, da Republika Hrvaška zanj ni varna tretja država, kar sicer tožniku izrecno omogoča drugi odstavek 63. člena ZMZ.
načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zemljiškoknjižni izpisek - režim možnosti obravnavanja pred sodiščem - vpogled listine v postopku pred sodiščem druge stopnje - nepredlagani dokazi
Pritožbeno sodišče je z vpogledom v zemljiškoknjižni izpisek na seji senata storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v drugem odstavku na tretji strani svoje sodbe ugotovilo, „da predmetna nepremičnina v etažni lastnini ni bila vpisana v zemljiško knjigo“. Take so bile tudi tožničine trditve, ki jih v postopku na prvi stopnji in tudi na drugi stopnji ni nihče prerekal. Z vpogledom v nepredlagani dokaz o neprerekanem dejstvu na seji pritožbenega senata je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, tožnici onemogočilo, da se o izvedenem dokazu izjavi in ji s tem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - dvom v zatrjevano istovetnost – ugotavljanje istovetnosti - suma zavajanja in zlorabe postopka
Tožena stranka glede razloga ugotavljanja istovetnosti ni popolno ugotovila dejanskega stanja, saj v obrazložitvi sklepa ni navedla oziroma ni v zadostni meri izkazala utemeljenosti dvoma v zatrjevano tožnikovo istovetnost. Zato ni imela podlage za omejitev gibanja na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 73, 73/2, 153, 201, 201/6.
inšpekcijski ukrep - neskladna gradnja – dovoljenost revizije - zavrženje – neenotna sodna praksa – drugačno stališče prvostopenjskega sodišča v isti zadevi – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje bi moral revident izkazati z odločbami, iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi.
Odgovor na vprašanje uporabe šestega odstavka 201. člena ZGO-1 pri neskladni gradnji jasno izhaja iz določb ZGO-1 in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago relevantnega zakonskega besedila, zato to ni pomembno pravno vprašanje.
Revident bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj zatrjevana in sicer izkazana finančna obremenitev, ki izhaja iz izpodbijane odločbe (npr. vpliv na njegovo preživljanje) in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Šele tedaj bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 10, 10/2, 12. Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije člen 27, 27-2.
denacionalizacija – nadomestni upravičenec – dovoljenost revizije – vrednostni pogoj – zahtevek ni izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države – jugoslovansko državljanstvo kot pogoj – ustaljena upravnosodna praksa
Če je predmet upravnega spora zadeva, v kateri je sporno vprašanje upravičenja do denacionalizacije po 12. členu ZDen (v povezavi z 10. členom ZDen), torej priznanje položaja upravičenca do denacionalizacije, ne gre za zahtevek, ki je izražen v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje upravičenosti do odškodnine od Avstrije v primeru, da je prejšnji lastnik umrl še pred uveljavitvijo ADP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ustavnosodni praksi, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, jej za vprašanje upravičenosti do denacionalizacije bistvena ugotovitev o državljanstvu prejšnjega lastnika v času, ko mu je bilo premoženje podržavljeno, zato se v takem primeru niti ni treba spuščati v vprašanje, ali bi za uveljavljanje pravice do odškodnine po drugem odstavku 27. člena ADP oseba morala imeti avstrijsko državljanstvo tudi ob uveljavitvi ADP.
Odstop od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan, če se revident sklicuje na sodbe, ki se nanašajo na drugačno dejansko in pravno situacijo.
začasna odredba – Zakon o igrah na srečo – težko popravljiva škoda
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka težko popravljive škode kot enega od zakonskih pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe ni izkazala za verjetno. Trditve, da se ji nalaga izjemno sporen in neustaven sklep, s katerim se tožnico sili, da grobo poseže v pravico svojih naročnikov in javnosti do obveščenosti, do svobode informacij, in trditve, da gre za primer izjemne in popolnoma nepopravljive škode 200.000 posameznikom, ki jim to pravico zagotavlja 39. člen Ustave RS, ne morejo biti podlaga za presojo, da je tožeča stranka izkazala navedeni zakonski pogoj za izdajo zahtevane začasne odredbe. Škoda mora biti izkazana v sferi tožnika.
gradbena inšpekcija – revizija – dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – konkretizacija – sklicevanje na zakonsko besedilo - zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Ker se revident zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, spornega pravnega vprašanja pa ne izpostavi, niti ne navede sodne prakse, ki bi odstopala od odločitve sodišča, vložena revizija ni dovoljena.
Revident s pavšalnimi navedbami, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih neugodnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njegovo poslovanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije (hude posledice), ni izkazal, saj zelo hudih posledic ni konkretiziral, niti jih ni utemeljil in izkazal.
ZUS-1 člen 73, 73/1. Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za
upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču člen 44.
dovoljenost pritožbe - kumulativna pogoja za dovoljenost pritožbe - zakonitost akta organa, izdanega v obliki predpisa, če ureja posamična razmerja - 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču
Za dovoljenost pritožbe po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer da je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje in da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt. To pa v tem primeru nista. Le 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču ima naravo posamičnega akta, zoper katerega je dopustno začeti upravni spor.
sodni izvedenec – razrešitev s funkcije sodnega izvedenca in cenilca – revizija – dovoljenost – pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse – konkretizacija – zelo hude posledice - pavšalne navedbe
Odločbe Vrhovnega sodišča, ki jih revident navaja kot odstop od sodne prakse, obravnavajo povsem drugačno pravno in dejansko situacijo, zato zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni podan.
Revident s pavšalnimi navedbami, da ima odločitev zelo hude posledice, ker pomeni izpodbijana odločba, s katero mu je odvzeta pravica do opravljanja sodnega izvedenstva in cenilstva s področja kmetijstva, zanj hud poseg v njegove pravice in ugled ter dobro ime, po mnenju Vrhovnega sodišča ne zadošča za izkazovanje zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJU člen 191, 191/4, 191/5, 194.
prevedba funkcionarja – prenehanje organa – prevzem organa - dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje - strinjanje z uporabljenim materialnim pravom – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker iz revidentovih revizijskih ugovorov in navedb izhaja, da revident ne nasprotuje uporabi ZJU v obravnavani zadevi, temveč nasprotuje (pravni) ureditvi, kot jo določa zakon v določbah, ki so bile uporabljene, vprašanje, kateri predpis je potrebno uporabiti pri prevedbi zaposlenega funkcionarja oziroma, ali je pri prevedbi pravilna uporaba ZJU, ne more biti pomembno pravno vprašanje.
obnova gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – dovoljenost predloga za obnovo postopka - razlaga pojma objekt po tretjem odstavku 70. člena ZGO-1 – jasna določba – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – izkazanost – nedovoljena revizija
Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, se po presoji Vrhovnega sodišča nanaša le na razlago pojma objekt po tretjem odstavku 70. člena ZGO-1, ki pa je jasno določen v 1. točki 2. člena ZGO-1, zato izpostavljeno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za uspešno uveljavljanje neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje bi moral revident glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ter ob primerni uporabi četrtega odstavka 367. b člena ZPP predložiti kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, česar pa ni storil.
Presoja zelo hudih posledic sploh ni mogoča, če revident zgolj navaja, da ima odločitev prvostopenjskega sodišča zanj zelo hude posledice, ker mu je z izpodbijano sodbo dejansko onemogočena gradnja družinske hiše na njegovem zemljišču, pri tem pa zatrjevanih posledic ne izkaže.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta - rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved – akt o sistemizaciji
Prenehanje potreb po delu ni nujno vezano na sočasen sprejem novega akta o sistematizaciji delovnih mest. Z dnem, ko se je tožena stranka odločila za ukinitev delovnega mesta, se je tudi seznanila z odpovednim razlogom.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe
Pritožbeno sodišče je pri pravnem sklepanju o tem, da je med obsojenčevim ravnanjem in povzročenimi posledicami podana vzročna zveza, izhajalo iz dejstev, ugotovljenih s prvostopenjsko sodbo, zato s spremembo sodbe ni kršilo določb ZKP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – učitelj - neizpolnjevanje pogojev – strokovni izpit
Določba šestega odstavka 109. člena ZOFVI, da se s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, lahko delovno razmerje sklene največ za eno leto, ni v nasprotju z določbami ZDR. Glede urejanja posameznih delovnopravnih vprašanj v šolah sta ZDR in ZOFVI v razmerju splošnega zakona proti posebnemu zakonu (lex specialis), glede dodatnega urejanja pogojev za sklepanje pogodb o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja za določen čas v ZOFVI pa vsebuje ZDR tudi posebno pooblastilo.
Ker se za učitelja v srednji šoli poleg ustrezne izobrazbe zahteva tudi opravljen strokovni izpit, se lahko z delavcem, ki tega pogoja ne izpolnjuje, delovno razmerje za to delovno mesto zakonito sklene le za določen čas največ enega leta.
plačilo plače – vrednost spornega predmeta - zahtevek za vpis delovne dobe v delovno knjižico - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Tožbeni zahtevek za vpis delovne dobe v delovno knjižico ne sodi med spore, v katerih je revizija dovoljena po zakonu, saj ugotovitve obstoja delovnega razmerja (ki ima za posledico vpis delovne dobe v delovno knjižico) tožnik v tem sporu ne uveljavlja.
Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZDR mora razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazati delodajalec in se mora sodišče v zvezi s tem jasno opredeliti do vseh pravno pomembnih dejstev. Ob taki opredelitvi dokaznega bremena mora sodišče ustrezno upoštevati tudi dokazne predloge delavca, s katerimi se ta brani pred vprašljivimi trditvami in dokazi o obstoju kršitev obveznosti, zlasti če kršitev sicer ni neposredno dokazana.
Ker so bivši vojaški zavarovanci, ki so po 18. 10. 1991 ostali v službi v JLA (pa četudi le v formalnem smislu) in dejanski zavarovanci takrat že tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri le-tem kasneje tudi pridobili in uveljavili pravico do pokojnine, hkrati pa jim Republika Slovenija kot svojim državljanom glede na morebiti neustrezno pokojnino še posebej zagotavlja socialno varnost na podlagi določb ZZSV, ni videti razlogov za protiustavnost določb 2. člena ZPIZVZ.