obnova upravnega postopka – izvršba inšpekcijske odločbe - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Vrhovno sodišče pa je tudi že v več zadevah zavzelo stališče, da ni mogoče obnoviti postopka, končanega s sklepom, razen če bi bilo s sklepom meritorno odločeno o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi, za kar pa pri sklepu o izvršbi (praviloma) ne gre.
Kot razloga za dovoljenost revizije pa revident v tem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost zavrženja predloga za obnovo upravnega postopka, ne more uspešno uveljavljati obstoja zelo hudih posledic, ki naj bi mu nastale z izvršitvijo inšpekcijske odločbe,
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - izredna odpoved delavca - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Ker se vprašanje nadomestila za neizkoriščen dopust nanaša na iste pravne razloge, s katerimi je sodišče nadomestilo prisodilo že v drugih primerih (ob podobnem dejanskem stanju), v teh pa je revizijsko sodišče revizijo zaradi pomembnega pravnega vprašanja dopustilo, je to glede vprašanja v izreku sklepa storilo tudi v tem sporu.
ZPP člen 367a. OZ člen 131, 239, 243. ZDR člen 184.
predlog za dopustitev revizije – nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi – odškodninska odgovornost delodajalca – nepremoženjska škoda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi odgovornost delodajalca za povzročeno škodo nepogodbena (deliktna) ali pogodbena odškodninska odgovornost. Posledično je na to vprašanje vezano tudi vprašanje, ali je v takem primeru delavec upravičen do povračila nepremoženjske škode.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – dokazovanje - ogled – kraj ogleda
Vrhovno sodišče se strinja s pravdnima strankama, da se bo postopek lažje opravil pred novogoriškim sodiščem, na območju katerega se nahaja predmet predlaganega dokaznega sredstva. Zato je predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Novi Gorici.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005544
ZP -1 člen 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
bistvena kršitev določb postopka – nasprotje v razlogih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila
Lastniku vozila je naložena dolžnost predložiti dokaze, s katerimi izkaže razumen dvom glede domneve, da je sam storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ni pa mu treba dokazovati nasprotnega, to je, kdo je storilec prekrška.
pravica do zasebnosti - dokazovanje - nedovoljen dokaz - nezakonito pridobljen dokaz - prisluhi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - povzemanje ugotovitev iz v kazenskem postopku izločenega izvedenskega mnenja
Tudi v civilnem postopku praviloma ne smejo biti uporabljeni dokazi, ki so bil pridobljeni nezakonito (konkretno z nedovoljenim prisluškovanjem telefonskim pogovorom).
Ni utemeljen revizijski očitek, da uporaba (povzemanje) ugotovitev iz izvedenskega mnenja, izdelanega za potrebe kazenskega postopka, v pravdnem postopku pomeni kršitev revidentovih ustavnih pravic. Iz izvedenskih mnenj, izdelanih za potrebe kazenskega in (naknadno) za potrebe pravdnega postopka, namreč izhaja, da je izvedenec obakrat dobil nalogo, da na podlagi dokumentacije v spisu in dokumentacije pri toženi stranki poda mnenje o primanjkljajih mesa, ugotovljenih pri toženi stranki. Ker sta bili nalogi v obeh postopkih enaki in ker je bila predmet pregleda ista dokumentacija, je bilo po naravi zadeve v obeh postopkih logično pričakovati enaka odgovora na postavljeno vprašanje.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - poslovodja - soglasje skupščine - pridobitev lastnega deleža - odsotnost soglasja skupščine - pooblastila za zastopanje družbe - statusno pravne posledice za učinkovitost zastopanja v obligacijskem razmerju
V korporacijskem, notranjem razmerju mora poslovodja pridobiti sklep skupščine, s katerim družbeniki izrazijo strinjanje s pridobitvijo lastnega deleža, četudi družbena pogodba ne vsebuje izrecne določbe, ki bi urejala takšno situacijo, razen če se družbeniki v družbeni pogodbi tovrstnemu soglasju ali odobritvi izrecno odrečejo, tako da prepustijo poslovodji, da se o pridobitvi lastnega deleža odloči samostojno in na lastno odgovornost.
Uporaba drugega odstavka 32. člena ZGD v obligacijskih razmerjih med osebami, ki so obenem tudi udeleženci korporacijskega razmerja, bi tako v primeru izjave volje zakonitega zastopnika v nasprotju z internimi omejitvami lahko nudila pravno varstvo (i) zlorabi pooblastil za zastopanje in (ii) pogodbeni stranki družbe, ki se ni upravičena sklicevati na načelo varnosti pravnega prometa, ker so ji bile interne omejitve zastopanja poznane in ki ji prav zato ne gre varstvo po obligacijskem pravu v podobni situaciji (prim. 72. člen OZ).
ZOR člen 103. ZPod člen 48, 49. ZDR (1990) člen 33.
prenehanje delovnega razmerja – nujni operativni razlog – pogodba o poslovodenju – sklenitev pogodbe s samim seboj – ničnost
Pogodba o poslovodenju, ki jo je podpisal tožnik kot upravičenec iz te pogodbe na eni strani, istočasno pa na drugi strani kot predstavnik tožene stranke (predsednik zbora delavcev), je nična.
povrnitev škode - pravica do odškodnine - odškodninska odgovornost države - maksimiranje cen obveznih zavarovanj avtomobilske odgovornosti - zagotovitev nadomestila Vlade RS - tožba za plačilo nadomestila na podlagi ZCen - sprememba pogojev poslovanja
Tožeča stranka nima zahtevka za plačilo nadomestila neposredno na podlagi 6. člena ZCen.
Vlada bi morala nadomestilo zagotoviti hkrati s sprejemom ukrepa določitve cen, kot je to določal drugi odstavek 6. člena ZCen. Vendar pa je (bila) v primeru nepravilnega ravnanja Vlade podana odškodninska odgovornost tožene stranke po prvem odstavku 26. člena Ustave Republike Slovenije, saj država odgovarja za delo svojih organov.
Pri ukrepih določanja cen oziroma ukrepih državne kontrole cen gre za dovoljen poseg države v svobodno oblikovanje cen na trgu in s tem v svobodno podjetniško iniciativo. Ker gre za intervenientne ukrepe države, je treba vsakič posebej oceniti, ali so podani pogoji za sprejem konkretnega ukrepa določitve cen. Vendar pa se utemeljenost uporabe ukrepa v posameznem primeru izmika pravni presoji, saj so argumenti za uporabo ukrepa v makroekonomski in mikroekonomski politiki, ki uravnava celotno nacionalno gospodarstvo in vključuje elemente predvidevanja, zaradi česar posamičnega ukrepa ni mogoče presojati iztrgano, temveč kot del organske celote položaja in razvojnih teženj gospodarstva. Zato (zaradi narave stvari) je zakonodajalec na tem področju prepustil izvršilni oblasti široko polje lastne presoje. Navedeno ni veljalo za zagotovitev nadomestila v primeru sprejetja ukrepa določitve cen (konkretno premij obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti osebnih vozil). Norma prvega odstavka 6. člena ZCen je bila namreč jasno opredeljena, saj je vsebovala kriterije za zagotovitev nadomestila. Zato je bilo ravnanje Vlade, ki je to normo izvajala, determinirano in ni dopuščalo arbitrarnosti.
V zvezi s poslabšanjem pogojev poslovanja se je tožeča stranka zavzemala za ožjo razlago, po kateri bi se presojala sprememba pogojev poslovanja samo glede zadevne podvrste zavarovanj, medtem ko se je revidentka zavzemala za širšo razlago, po kateri bi se presojala sprememba pogojev poslovanja zavarovalnice (zavarovalne družbe) kot take. Ker gre pri (državni) regulaciji cen za poseg v prosto gospodarsko pobudo (zaradi javne koristi), pa mora po oceni Vrhovnega sodišča prevladati tista razlaga, ki je prijaznejša do ponudnika regulirane storitve, torej ožja.
razveljavitev sklepa skupščine – družba z omejeno odgovornostjo – posledice nesklepčnosti pri sprejemanju izpodbijanega sklepa
V primeru, ko je bil negativni sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo razveljavljen zato, ker je bila napačno ugotovljena sklepčnost in zato ni bilo jasno, s kakšnim številom glasov je bil sprejet, to ne pomeni, da je bil avtomatično sprejet vsebinsko nasprotni („pozitivni“) sklep.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005568
ZP-1 člen 55, 57b. ZVCP-1 člen 233.
bistvena kršitev določb postopka – postopek pred prekrškovnim organom - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku – izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
V skladu s prvim odstavkom 233. člena ZVCP-1 mora lastnik vozila oz. imetnik pravice uporabe podati za razbremenitev odgovornosti materialnopravno relevanten dokazni predlog, ter izkazati dodatno procesno skrbnost - dokaz predložiti ali izkazati, da tega dokaza sam ne more pridobiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranost - dvom v nepristranost sodišča – lastninska pravica stranke v postopku na stavbi, v kateri so prostori pristojnega sodišče
Med druge tehtne razloge iz 67. člena ZPP sodi tudi dvom v t. i. objektivno nepristranskost sodišča. Da ne bi dejstvo zatrjevanega solastništva stavbe, v kateri ima sodišče svoje prostore, v javnosti morebiti ustvarjalo videz pristranosti sodišča, je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za delegacijo pristojnosti.
Ob upoštevanju načela enakega obravnavanja je sodna praksa štela tudi dejanski prevzem delavcev kot podlago za priznanje enakih pravic, torej priznanje delovne dobe, kot če delavec ni spremenil zaposlitve.
ZKP člen 136, 201, 202, 371, 371/1-5. URS člen 134, 134/2. ZSS člen 99. Poslovnik Državnega zbora člen 205, 206, 208, 212, 214.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – procesne predpostavke – dovoljenje državnega organa za pregon – zahteva za pridobitev dovoljenja – pristojnost za vložitev – imuniteta sodnika - postopek v zvezi z imuniteto – dovoljenje državnega zbora – pristojnost mandatno-volilne komisije – odreditev pripora
Državni tožilec je pristojen za vložitev zahteve za pridobitev dovoljenja Državnega zbora za odreditev pripora in začetek kazenskega postopka zoper sodnika.
javni uslužbenci - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina
Po ZJU ni pravne podlage za plačilo odpravnine v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz razloga nesposobnosti, kot ta razlog definira ZJU v 159. členu.
obstoj prekrška - hitrost vožnje – cesta v naselju – naselje – označitev
Če se voznik na glavne ceste v naselju, ki so ob začetku naselja označene z ustreznim prometnim znakom, vključi s stranskih poti, na katerih prometni znak ime naselja ni postavljen, mora hitrost vožnje prilagoditi splošni omejitvi hitrosti, ki velja za naselje, če lahko na podlagi okoliških objektov in prometne infrastrukture sklepa, da se nahaja v naselju.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001707
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 256. ZPP člen 25.
predhodna odredba – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – zavarovanje terjatve na nepremičninah z območja več sodišč – pristojnost za dovolitev izvršbe – pristojnost za izvršbo – pristojnost za odločanje o predlogu za predhodno odredbo – pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi
V delu, ki ureja zavarovanje s predhodnimi odredbami, ZIZ ureja krajevno pristojnost na način, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (256. člen ZIZ). Na ta način ureja le situacijo, ko je s predhodno odredbo predlagano zavarovanje na posamičnem predmetu. Ne ureja pa primerov, ko je predlagano zavarovanje s predhodno odredbo na več predmetih, v tem primeru na več nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. V takem primeru je potrebna smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi.
Za dovolitev izvršbe je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa je krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Namen ureditve je v tem, da se za odločanje o dovolitvi izvršbe krajevna pristojnost skoncentrira pri enem (izvršilnem) sodišču, saj gre za enotno materialnopravno presojo pogojev za dovolitev izvršbe na podlagi enega, skupnega izvršilnega naslova ali verodostojne listine. Ob smiselni uporabi velja enako za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, saj izvršilno sodišče presoja obstoj pogojev iz 257. člena ZIZ. Postopek samega zavarovanja s predhodno odredbo pa je smiselno enak postopku odločanja o sami izvršbi.