predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – odstop od sodne prakse
Predlagatelj bi moral zatrjevani odstop od sodne prakse utemeljiti tako, da bi obrazložil, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, ali pa pojasnil, zaradi katerih individualnih značilnosti konkretni škodni primer odstopa (je hujši) od ponujenih.
Na podlagi neobrazloženega in pavšalnega zatrjevanja odstopa od sodne prakse ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2-9, 4, 4/1. ZVKD člen 44, 45, 46.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sprememba namembnosti objekta – kulturnovarstveno soglasje - zelo hude posledice za stranko
Če vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, temelji na drugačni dejanski podlagi, kot je dejansko stanje obravnavane zadeve, tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
povrnitev škode – odškodnina za nacionalizirana zemljišča – rok – zakonski in sodni roki – prekluzivni rok – podaljšljivi roki – predložitev dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo – prepozno predložen dokaz – ponovljen postopek – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prekluzija
Ob potrebni skrbnosti bi tožena stranka lahko že veliko prej „v arhivu“ opravila potrebne poizvedbe, ali obstoji odločba, s katero je bila sporna odškodnina določena in pravočasno podala ustrezen dokazni predlog. Na stranki je namreč breme, da vsaj pred prvim narokom za glavno obravnavo pridobi dovolj informacij, ki omogočajo kakovostno obrambo, še toliko bolj to velja v ponovljenem postopku.
V zakonu predvidena podaljšljivost roka ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne narave. Če bi bil rok za opravo procesnega dejanja stranke le instruktiven, bi bila določba, da se mora podaljšanje roka predlagati pred njegovim iztekom, brez pomena. Predlog za podaljšanje (drugi odstavek 110. člena ZPP) sploh ne bi imel smisla, če bi sodišče zamujeno procesno dejanje v vsakem primeru upoštevalo.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - glavna obravnava - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - sposobnost spremljanja glavne obravnave - preložitev
Vrhovno sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti (med drugim) preizkusi, ali je bila z odločbo o kazni prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu.
ZTro člen 4, 5, 5/1-3, 16, 16/1-3, 17, 17/2-6, 17/3, 34, 35. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 83, 83/2-1. Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov člen 15, 15/3, 20.
dovoljena revizija - trošarine - nezakonit vnos trošarinskega blaga - režim odloga plačila trošarine - solidarna odgovornost za trošarinski dolg - kupec nezakonito vnesenega blaga - načelo sorazmernosti - glavna obravnava v upravnem sporu
Če oseba, ki vnese trošarinsko blago v Slovenijo, nima pravice vnašati trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine in če za vneseno blago tudi ne obračuna in plača trošarine, je blago v Slovenijo vneseno nezakonito. Ker so kupci nezakonito vnesenega blaga solidarno odgovorni za plačilo trošarine, je revident, ki je kupil nezakonito vnesene trošarinske izdelke, pravilno in zakonito zavezan k plačilu trošarine.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZPSto-1 člen 36.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – zavrženje - pomembno pravno vprašanje – izpostavljeni predalčnik – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revidentka s svojimi revizijskimi navedbami v zvezi z interpretacijo določb 36. člena Zakona o poštnih storitvah – ZPStor-1 zatrjuje zmotno uporabo prava, kar je vsebinski revizijski razlog (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). S tem ni izkazala izpolnjevanja uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Razlog za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan, saj revidentka obstoj zelo hudih posledic le pavšalno zatrjuje.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - opravičilo izostanka - sojenje v navzočnosti - nujnost navzočnosti
Obdolženec mora navesti konkretne razloge, zaradi katerih na glavno obravnavo ne bo mogel pristopiti in za to predložiti ustrezna dokazila, da jih sodišče lahko preveri.
ZUS-1 člen 73, 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/4.
pritožba – dovoljenost – pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost – pritožba, vložena po zakonitem zastopniku
Ker je v obravnavani zadevi pritožnica pritožbo vložila po zakonitem zastopniku (pritožbo naj bi po pojasnilu pritožnice sicer sestavila pooblaščenka z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pa pritožbe ni podpisala), ki ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
pripor - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - pripor v skrajšanem postopku
Zakon v skrajšanem postopku glede ponovitvene nevarnosti ne predpisuje nobenih posebnih ali drugačnih okoliščin od tistih, ki so določene v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za redni postopek.
odločba občinske komunalne inšpekcije - sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ne posega v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi, ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1 in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Sklep ni neizvršljiv, saj je imel tožnik možnost, da izvrši ukrepe na podlagi 91. člena SPZ.
pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo – podelitev pooblastila – sprejem pooblastila
Pooblastilo, ki ga pooblastitelj podeli pred pravnomočnostjo izpodbijane sodbe, odvetnik pa sprejme po njeni pravnomočnosti, ni novo pooblastilo, ki mora biti predloženo za veljavno vložitev revizije, saj ni bistveno, kdaj je odvetnik sprejel pooblastilo, ampak kdaj je bilo pooblastilo podeljeno.
ZPP člen 358, 358-5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 66, 67, 99, 100.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – ugotavljanje dejanskega stanja izven pritožbene obravnave – varstvo lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – posli rednega upravljanja – soglasje solastnikov za posle izven okvirov rednega upravljanja – stopnice
Dopuščena revizija:
ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je na podlagi presoje listine samo ugotovilo dejansko stanje, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka;
lokacijsko in gradbeno dovoljenje – obnova postopka – dovoljenji prenehali veljati po samem zakonu – pravni interes
Ker sta lokacijsko in gradbeno dovoljenje, katerih obnovo postopka so revidenti predlagali, prenehali veljati po samem zakonu, je odpadla tudi pravovarstvena potreba revidentov. Revidenti si z revizijo, tudi če bi z njo uspeli, svojega pravnega položaja ne morejo več izboljšati. Zato revidenti ne izkazujejo pravnega interesa za revizijo. Njihov interes je le dejanske narave.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - prestajanje kazni zapora - delo v splošno korist – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V drugem odstavku 420. člena ZKP je izrecno izključena možnost uveljavljanja zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zahtevi za varstvo zakonitosti.
davki - dovoljena revizija - dohodnina - izplačana pokojnina za večletno obdobje - obdavčenje z uporabo povprečne davčne stopnje
Vrhovno sodišče meni, da je treba institut povprečenja razlagati v luči temeljnih načel in ciljev Zakona o dohodnini (ZDoh-2), iz katerih izhaja, da se enakopravno obravnavajo zavezanci, ki so v enakem ekonomskem položaju, ki imajo enako visoke dohodke in so zato obremenjeni enakopravno. Ravno v izogib neenakopravnem obravnavanju zavezancev je zakonodajalec uzakonil institut povprečenja, saj zavarovanci, ki prejmejo dohodek iz delovnega razmerja za pretekla leta na podlagi sodne odločbe, niso mogli sami vplivati na to, kdaj jim bo ta izplačan. V obravnavanem primeru izplačila pokojnin za preteklo obdobje vojaškim zavarovancem se njihov položaj od položaja upravičencev, ki prejmejo pretekle dohodke iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe, bistveno ne razlikuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – trditve o vplivanju sodnika na odločanje drugih sodnikov istega sodišča
Razumnih razlogov za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka toženke niso ponudile. Med te ne spada njihova hipotetična bojazen o obstoju velike verjetnosti, da prihaja do neupravičenega vplivanja sodnika na odločanje drugih sodnikov istega sodišča.