ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2. ZISS96 člen 4, 6.
delovno razmerje pri delodajalcih - individualna pogodba o zaposlitvi - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pravica do razlike plače in odškodnine
Stranki sta sklenili sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Pravice tožnika do razlike plače in do odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja je presojati po določbah takrat veljavnega Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Uradni list RS, št. 34/96, ZISS96), upoštevajoč vsebino pogodbe o zaposlitvi in sporazuma, pa tudi Dogovora o kriterijih za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu (Uradni list RS, št. 23/95, DKIPZ).
odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari
Nevarna stvar je samo tista stvar, ki po svojem namenu, lastnostih, položaju in načinu uporabe ali na drug način predstavlja nevarnost za ljudi in okolico.
delovno razmerje pri delodajalcih - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - pogojno odložena izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa
Revizijsko sodišče ugotavlja, da tožena stranka ne navaja prepričljivih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba šteti, da pogojna odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja ni bila primerna.
ZTPDR člen 67, 67/2.ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1.ZPP člen 13.
predhodno vprašanje - delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ugotavljanje znakov kaznivega dejanja v sodnem postopku
Besedili v drugem odstavku 67. člena ZTPDR o "značilnostih kaznivega dejanja" in v 1. točki prvega odstavka 45. člena ZDDO o tem, da dejanje "pomeni kaznivo dejanje", pomenita, da ima sodišče pravico in dolžnost, da ugotavlja, ali ima dejanje, ki je kršitev delovnih obveznosti, znake kaznivega dejanja. Takšno pravico pa daje sodišču tudi določba 13. člena ZPP (12. člena ZPP/77), ki ureja ugotavljanje predhodnega vprašanja.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. ZPP (1977) člen 337, 338, 354, 375, 375/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje - pismena izdelava sodbe
Okoliščine, ki so za prenehanje delovnega razmerja po navedeni določbi ZDR odločilnega pomena so neupravičen izostanek, ki mora trajati zaporedoma pet delovnih dni, in nevrnitev delavca (tožnika) na delo.
Če sodišče druge stopnje ni odgovorilo na navedbe v pritožbi, ki se ne nanašajo na navedene okoliščine, ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 375. členu v zvezi s prvim odstavkom 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP iz leta 1977 - v nadaljevanju: ZPP).
Določbe ZPP o vsebini in sestavi pisnega odpravka sodbe (337. in 338. člen ZPP) veljajo tudi za sodišče druge stopnje. Če je sodba sodišča druge stopnje obrazložena tako, da iz nje ni mogoče ugotoviti, kaj so navedbe pritožbe in kaj ugotovitve, sklepi in stališča sodišča druge stopnje, je lahko dana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - izredna pravna sredstva - revizija - dopustnost revizije - nova dejstva in novi dokazi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja
Revidentka izpodbija sodbo sodišča druge stopnje z navajanjem novih dejstev, ki pa po določilih 387.člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP iz leta 1977) ni dopustno. Nedopustno je tudi revidentkino izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - dokazi in izvajanje dokazov
Stranka, ki nasprotuje tožbenemu zahtevku, je po določilih 219. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP iz leta 1977) dolžna navesti dejstva in predlagati dokaze.
sodba na podlagi odpovedi - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - revizija - dovoljenost revizije
Tudi če revident za revizijo ne izkazuje pravnega interesa (drugi odstavek 374. člena ZPP) in vrednost iztoževanega zneska ne dosega 1.000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), revizijsko sodišče revizije ne zavrže, če je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo, ker toženec zanjo ni izkazal pravnega interesa (tretji odstavek 384.
pravica do zdravstvenega zavarovanja - začasna zadržanost od dela zaradi bolezni - dokončna odločba zavoda kot procesna predpostavka za dopustnost vložitve tožbe - odločitev Ustavnega sodišča RS
Ker je odločitev Ustavnega sodišča, s katero je bila procesna predpostavka iz 83. člena ZVZZ ocenjena kot protiustavna, že veljala v času nastanka spornega razmerja in v času sojenja, sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ko sta izdajo oziroma neizdajo dokončne odločbe kot še veljavno procesno oviro upoštevali pri presoji dopustnosti vložene tožbe.
ZDSS člen 5, 14, 30, 32.ZZVZZ člen 12, 13/2.ZS člen 97.ZPP člen 1, 25, 25/2, 482, 482/1.
začasna zadržanost od dela zaradi bolezni - zahtevek delodajalca za vračilo nadomestil plače - stvarna pristojnost
V sporu, v katerem delodajalec od Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva vračilo nadomestil plač, izplačanih njegovi delavki za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni, odloča sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu.
ZPP člen 370, 370/1-1, 384, 384/1, 384/2, 394, 394-2, 395, 395/1, 339, 339/2-7, 339/2-8. ZGD člen 3, 3/1, 29.
dovoljenost revizije zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - razlogi za revizijo - razlogi za obnovo postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nezakonito postopanje sodišča - opustitev vročitve - vročanje pravni osebi - sedež družbe
Zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je revizija dovoljena, če so za to izpolnjene predpostavke iz 2. in 3. odstavka 36. člena ZPP.
Kršitev pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni revizijski razlog.
Kršitev pravdnega postopka iz člena 394, točka 2 ZPP ni obnovitveni razlog, če jo je stranka neuspešno uveljavljala že v prejšnjem postopku.
Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v sodni register.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik meni, da je bila presoja ponujenega novega dokaza v zvezi z zahtevo za obnovo postopka napačna, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zahteve za varstvo zakonitosti pa iz tega razloga ni mogoče vložiti.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi
Če je med strankama spor o tem, ali je pravna podlaga prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, pogodba ali pa arondacijska odločba, je potrebno preizkusiti prav vse okoliščine, ki se nanašajo na sklenjeni sporazum in ugotoviti, ali ima prav vse elemente pravno veljavne pogodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi suma v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Sodnik mora objektivno odločati ne glede na to, da je bila konkretna zadeva, o kateri je na prvi stopnji odločal njegov bivši kolega, na pritožbeni stopnji razveljavljena.
ZIZ člen 15, 291, 292.ZPP člen 39, 39/1, 39/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9.
zahteva za varstvo zakonitosti - stroški izvršitelja
Vrednost, od katere obračuna stroške izvršilnega postopka (takse, stroški odvetniškega zastopanja, stroški izvršitelja), ugotovi sodišče s smiselno uporabo 39 člena ZPP.
Če je uveljavljani poseg v ustavno pravico sporno pravno razmerje, potem ne more biti istočasno samo po sebi tudi hujša škodljiva posledica. Sklep o preklicu pooblastil je začasen ukrep, z začasno odredbo pa se začasno uredi stanje predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih. Ker senat veljavno sklepa, če je na seji večina članov, bo zaradi preklica pooblastil članici senata senat še vedno lahko veljavno odločal, zato hujša škodljiva posledica ni izkazana.
V obravnavanem primeru je bilo hkrati v teku šest samostojnih pravd. Vsaka od toženih strank je vodila proti tožniku samostojno pravdo. V pravdi, ki jo je tožnik vodil proti peto in šestotoženi stranki, revidenta nista imela položaja pravdne stranke. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pa lahko vložijo revizijo kot izredno pravno sredstvo le pravdne stranke (prvi odstavek 382. člena ZPP). Ker je bil tožnikov zahtevek proti peto in šestotoženi stranki pravnomočno zavrnjen, bi imel pravni interes za vložitev revizije in pravico do vložitve revizije le tožnik. Ta revizije ni vložil.
Revidenta pa je namesto tožnika ne moreta, saj bi z njo posegla v procesno razmerje, v katerem sploh nista imela položaja stranke v postopku.
ZIZ člen 15.ZPP člen 76, 80, 81, 81/1, 81/3, 81/5, 84, 95, 95/1-2, 100.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - obstoj pooblastilnega razmerja - pooblastilo za zastopanje - pravna sposobnost - smrt stranke pred vložitvijo izvršilnega predloga - odprava pomanjkljivosti
Pravda in njej sledeča izvršba predstavljata v materialnem smislu celoto, v kateri upnik uveljavlja svojo določeno pravico (izvršba je le prisilna realizacija sodbe). Zato po določilu 95. člena ZPP velja strankino pooblastilo odvetniku tudi za postopanje v izvršilnem postopku (2. točka prvega odstavka navedenega člena). Ob smiselni uporabi 100. člena ZPP (na podlagi 15. člena ZIZ) ima zato pooblaščenec pravico še naprej opravljati procesna dejanja in v takih primerih nadaljuje delo za pooblastiteljeve naslednike. Torej v njihovem imenu, pri čemer oni nastopajo dalje kot stranka (in ne umrli pooblastitelj). To pomeni, če je pooblastitelj naveden kot stranka (kar po smrti ne more biti več) in ne njegovi nasledniki, gre v postopku za procesnopravno pomanjkljivost, ki je odpravljiva (po postopku iz prvega in tretjega odstavka 81. člena ZPP).