pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče)
Če v sklepu o odreditvi pripora ni navedeno, katere so tiste posebne okoliščine, ki naj bi kazale, da bo osumljenka ovirala potek kazenskega postopka z vplivanjem na pričo, in sicer na še neidentificirano pričo, ni podan priporni razlog iz 2. točke 1.odstavka 201. člena ZKP. Teoretična možnost vplivanja na pričo in le teoretična možnost dogovarjanja s soosumljenci, ne zadostujeta za sklep, da so podani priporni razlogi po omenjeni določbi.
pridobitev z naturalizacijo - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Ker tožena stranka ni zanesljivo ugotovila konkretnih dejanj, ki so lahko podlaga za oceno, da bi sprejem tožnika v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red in sodišče prve stopnje ni presodilo tožbenih ugovorov v zvezi s prenehanjem pravnih posledic obsodb, ni bilo podlage za zavrnitev tožbe.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/2. ZTVCP člen 108, 108/3.
povzročitev škode - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - kolo z motorjem kot nevarna stvar - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca (pešca) - izključna krivda oškodovanca
Stvari, ki jih poganja motor, so nevarne stvari, ker delovanje motorja lahko povzroči škodo neodvisno od človekovega ravnanja. Zato je po ustaljeni sodni praksi kolo z motorjem nevarna stvar, iz katere izhaja objektivna odgovornost njenega imetnika.
Tožničin položaj na pločniku, ko je bila bočno obrnjena na prehod za pešce in je po svoji izpovedi nekaj časa stala, tožencu ni narekoval še počasnejše vožnje. Glede na tak tožničin položaj toženec ni bil dolžan predvidevati, da bo tožnica nenadoma s pločnika stopila na prehod za pešce in zato tudi ne temu ustrezno ukrepati. Ko pa je tožnica neprevidno stopila na prehod za pešce, toženec glede na ugotovljene konkretne okoliščine, nesreče ni mogel preprečiti. Zato je do škode prišlo izključno zaradi tožničine krivde in da se je zato toženec uspel oprostiti objektivne odgovornosti.
nepopolna tožba - varstvo ustavnih pravic - imetniki stanovanjske pravice kot stranke v denacionalizacijskih postopkih
V tožbi, s katero se izpodbija posamični akt ali dejanje zaradi posega v ustavne pravice, je treba navesti ta akt oziroma dejanje. Zgolj sklicevanje na kršitve, do katerih naj bi prihajalo pri vodenju denacionalizacijskih postopkov, ni dovolj.
Po pravilnem pozivu, naj predloži podpise 200 ustanovnih članov stranke, in ko je rok za predložitev brezuspešno potekel, je podana zakonska fikcija na podlagi 3. odstavka 11. člena ZPolS, da je stranka vlogo za vpis v register umaknila.
nepopolna tožba - varstvo ustavnih pravic - imetniki stanovanjske pravice kot stranke v denacionalizacijskih postopkih
V tožbi, s katero se izpodbija posamični akt ali dejanje zaradi posega v ustavne pravice, je treba navesti ta akt oziroma dejanje. Zgolj sklicevanje na dejanja v postopkih denacionalizacije ni dovolj.
krajevna pristojnost - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine
Po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, upošteva sodišče dogovor strank o krajevni pristojnosti sodišča samo, če ga je upnik uveljavljal v predlogu za izvršbo in ga predlogu za izvršbo priložil, oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga ugovoru tudi priložil.
Akt župana, s katerim je tožeči stranki odpovedal pogodbo o uporabi odlagališča komunalnih odpadkov, je akt poslovanja in ne upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.ZMZPP člen 109, 109/4.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - organizacijske spremembe pri pravdni stranki
Dejstvo, da je zaradi prilagajanja novim predpisom prišlo do organizacijskih sprememb pri stranki, ki je nastopala v pravdnem postopku pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Splitu opr. št.
XIP-8926/91, ne more vplivati na priznanje sodbe. S tem stranka ni izgubila svoje istovetnosti, le da deluje v drugi organizacijski obliki in pod drugim imenom. To pomeni, da se zaradi spremembe v organizaciji in zaradi drugih sprememb v zvezi s tem, pravice in obveznosti stranke niso spremenile.
Pravica do uvoza blaga po 50. členu CZ se je v skladu s 3. odstavkom 50. člena CZ uveljavljala na način, ki ga je predpisovalo Navodilo za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ (Uradni list SFRJ, št. 40/89); po 4. točki navedenega navodila je pristojni carinski organ vodil evidenco, na podlagi podatkov iz te evidence pa se je v kontrolnem pregledu ugotovilo, ali so pogoji, pod katerim je bila pravica do uvoza blaga po 50. členu CZ priznana, izpolnjeni.
prodaja kmetijskega zemljišča - objava javne ponudbe - izpodbojnost - overitev pogodbe - vpis pravice v zemljiško knjigo - sodba kot zemljiškoknjižna listina
Pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine. Zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Ne more pa biti sodba sredstvo, da se zaobidejo kogentni predpisi, ki veljajo za posamezne vrste pravnih poslov, tudi za pogodbe za prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.
Pobeg pred povračilnimi ukrepi okupatorja, ki jih je ta izvajal zoper družine, katerih člani se niso odzvali pozivu za mobilizacijo v nemško vojsko, je šteti za pobeg pred nasilnim dejanjem okupatorja. Nasilno dejanje okupatorja izhaja prav iz dejstva, da je ta izvajal povračilne ukrepe.
Če v tožbi ni vseh navedb iz 3. odstavka 28. člena ZUS je tožba pomanjkljiva; če vložnik ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti na pravilen poziv sodišča, je treba takšno tožbo zavreči po 2. odstavku 29. člena ZUS.
bistvena kršitev določb postopka - pooblastilo za začetek upravnega spora
Če tožnik v upravnem sporu navaja, da se pooblastilo nahaja med upravnimi spisi, brez teh upravnih spisov sodišče nima podlage za odločitev, da tožbe ni mogoče obravnavati; pooblaščenec, ki ima splošno odvetniško pooblastilo, je pooblaščen vložiti tožbo v upravnem sporu, ki se nanaša na presojo zakonitosti dokončnih upravnih odločb, izdanih v upravnih postopkih, v katerih ima izkazano pooblastilo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motorista in avtomobilista - deljena odgovornost - krivda oškodovanca - izsiljevanje prednosti v križišču - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnik ni bil dolžan predvideti, da mu bo nasproti vozeči avtomobilist pri zavijanju v levo na neprednostno cesto izsilil prednost, in to ne glede na to, ali je bil vzrok takega ravnanja avtomobilista spregledanje tožnika ali napačna ocena hitrosti njegove vožnje. Okoliščine konkretnega primera so bile take, da tožnik pri svoji pravilni vožnji po prednostni cesti ni bil dolžan predvideti napačnega ravnanja drugega udeleženca v prometu. Sam je vozil pravilno, in v skladu z načelom zaupanja v pravilno vožnjo drugega udeleženca, glede na konkretne razmere ni zmanjšal hitrosti. Zato takega ravnanja ni mogoče oceniti kot tožnikov prispevek k nastali škodi.
ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2. ZISS96 člen 4, 6.
delovno razmerje pri delodajalcih - individualna pogodba o zaposlitvi - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pravica do razlike plače in odškodnine
Stranki sta sklenili sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Pravice tožnika do razlike plače in do odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja je presojati po določbah takrat veljavnega Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Uradni list RS, št. 34/96, ZISS96), upoštevajoč vsebino pogodbe o zaposlitvi in sporazuma, pa tudi Dogovora o kriterijih za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu (Uradni list RS, št. 23/95, DKIPZ).
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje začetka disciplinskega postopka - ureditev disciplinske odgovornosti v pravilniku tožene stranke - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Začetek disciplinskega postopka je zastaral, če je direktor tožene stranke, ki je pooblaščen zahtevati začetek disciplinskega postopka, za kršitve izvedel decembra 1991, zahtevo za začetek disciplinskega postopka pa je vložil dne 1.6.1992.
Pravilnik o disciplinski odgovornosti delavcev podjetja je začel veljati osmi dan po sprejemu dne 10.1.1992. Tožnici je pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje dne 16.12.1991, zato za kršitve delovnih obveznosti, ki bi jih naj storila, ni dovoljeno uporabiti navedenega pravilnik, ker ta ne sme imeti učinka za nazaj.