ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017307
EKČP člen 6. URS člen 23, 23/1, 26, 26/1. OZ člen 148. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 372. ZIZ člen 11, 11/1, 11/2, 40, 40/5. ZZK-1 člen 135, 135/3. ZS člen 13a, 13a/1, 13a/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - izdaja sklepa o izvršbi - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni postopek - odsvojitev nepremičnine v času teka izvršilnega postopka - izvršba na nepremičnino - dopolnitev predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - pridobitev hipoteke z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Država je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodišču. Država je tudi v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi sodišča lahko uresničevala zahteve iz 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) oziroma prvega odstavka 23. člena URS. Določba 26. člena URS na najsplošnejši način zajema vse oblike protipravnega ravnanja države, s katerim država povzroči škodo posamezniku, in je s tega vidika lex generalis. Zato mednje sodita tako odgovornost države za opustitve, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo, kot tudi odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke.
ZKP člen 68, 68/2, 96, 96/1, 420, 420/1. URS člen 29.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje – zagovornik po pooblastilu
Če zahteva povrnitev potrebnih izdatkov in nagrade več zagovornikov, mora obdolženec sodišču sporočiti, ali naj se potrebni izdatki in nagrada odmerijo po deležih za vsakega zagovornika.
Sicer ni mogoče izključiti, da bi v izjemnih primerih (npr. zaradi zagotavljanja enakosti orožij) v kazenskem postopku lahko bila potrebna obramba obdolženca z več kot enim zagovornikom, vendar mora dejstva in okoliščine, da gre za tak primer, ob predložitvi zahtevka za povrnitev stroškov izkazati in utemeljiti obdolženec.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA - MEDNARODNO JAVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017174
URS člen 2, 8, 50, 153, 153/2. ZZVN člen 2, 2/1, 3, 18. ZSPOZ člen 5, 10, 10/1, 10/1-1, 11, 11/1, 12-16.
povrnitev škode - vojna škoda - druga svetovna vojna - odgovornost države - odgovornost Republike Slovenije - pravica države do reparacije - žrtve vojnega nasilja - popolna odškodnina - taboriščniki v koncentracijskih taboriščih - viri mednarodnega prava - odškodninska odgovornost po splošnih predpisih obligacijskega prava - lex specialis
Pravica do reparacije pripada državi ne glede na to, kdo je dejanski oškodovanec. Ko država uresničuje pravico svojih državljanov in pravnih oseb do reparacije, po mednarodnopravni teoriji in praksi pravzaprav ne uresničuje njihovih pravic, pač pa svojo lastno pravico. Prva posledica tega pravila je v njeni avtonomni in svobodni odločitvi, ali bo zahtevala odpravo škode ali ne. Druga posledica tega pravila pa je pravilo, da vse, kar prejme kot odškodnino, pripada državi.
V drugi svetovni vojni napadena država Slovenija ni odgovorna za škodo, ki so jo njeni državljani pretrpeli kot taboriščniki v koncentracijskih taboriščih države agresorke in okupatorke. Te odgovornosti ni ne neposredno na podlagi ustave in ne izhaja iz splošnih predpisov obligacijskega (odškodninskega) prava. RS je dolžna odškodnino za vojno škodo plačati, ker takšno obveznost vzpostavljajo njeni notranji predpisi in skladno s temi predpisi: Zakonom o žrtvah vojnega nasilja ter Zakonom o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007260
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 167, 167/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - obrazložitev odločbe
Sodišče, ki pri odločanju ni vezano le na zakon, temveč tudi na Ustavo ter ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, bi moralo storilcu pravico, da je obveščen v primeru ponovitve oziroma dopolnitve dokaznega postopka, da je seznanjen, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal, zagotoviti na podlagi določb
29. člena Ustave ter točke d)
tretjega odstavka 6. člena EKČP, čeprav Zakon o prekrških, ki je veljal v času izdaje sodbe te določbe še ni vseboval.
ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/1-8. URS člen 15, 15/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic
Pri dokazih, ki jih pridobijo zasebniki, v nasprotju z dokazi, pridobljenimi s strani državnih organov, je treba opraviti tehtanje med ustavnimi pravicami obdolženca in ustavnimi pravicami oškodovanca, ki so bile ob pridobivanju dokazov neposredno ogrožene.
S tem ko je obdolženec privolil, da je njegova mati hodila v njegove prostore, se je v tem delu prostovoljno odpovedal svoji zasebnosti in se nanjo ni mogel zanašati pri hranjenju predmetov kaznivih dejanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2007269
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 378, 378/1. KZ člen 234a. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Namen navzočnosti obdolženca oziroma njegove obrambe na seji višjega sodišča namreč ni le v natančnejšem pojasnjevanju stališč iz pritožbe oziroma odgovora na pritožbo, temveč predvsem v kontroli poročila sodnika poročevalca, ki ga ta poda na pritožbeni seji. Poleg tega je obdolžencu in njegovemu zagovorniku z neposrednim in ustnim nastopanjem pred sodniki, ki odločajo o obdolženčevi zadevi, dana možnost, da s svojim nastopom in navajanjem argumentov prepriča sodišče, da spremeni svoje stališče, ki si ga je doslej lahko izoblikovalo le na podlagi pisne dokumentacije spisa.
ZKP člen 200, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. URS člen 23.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - neogibnost pripora - ponovitvena nevarnost - sojenje v razumnem roku - dolžnost posebno hitrega postopanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in pripornega razloga po poteku določenega časa ne more več utemeljevati nadaljnjega trajanja pripora. Zato je po določenem času trajanja pripora sodišče dolžno presojati ne le, ali še obstajajo razlogi in neogibna potrebnost za poseg v osebno svobodo priprtega, ampak tudi, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017188
URS člen 39. OZ člen 131, 183. EKČP člen 10.
dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - tisk - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - javnomnenjska agencija - javni interes - kolizija ustavnih pravic
Vprašanja v zvezi z rezultati javnomnenjskih raziskav sodijo v okvir politične razprave. To pa pomeni, da gre za temo javnega pomena, ki je še posebej varovana.
Najpomembnejša kvaliteta javnomnenjskih agencij (pri določanju trendov in volilnih napovedi) je nepristranskost. Zato bi morale biti te osebe prav v zvezi s to lastnostjo, torej nepristranskostjo, pripravljene na določeno javno kritiko in so zato dolžne trpeti širše meje sprejemljive kritike, kot to velja za običajne posameznike.
Toženčeva sporna izjava je temeljila na zadostni dejanski podlagi že v samem intervjuju, zato ne pomeni neupravičenega napada na dobro ime ali ugled tožeče stranke kot pravne osebe. Toženčev namen je bil opozoriti širšo javnost na možnost, da so rezultati javnomnenjskih raziskav tudi nepravilni, to pa je zagotovo tema, ki je v javnem interesu. Zato sodišči prve in druge stopnje nista prepričljivo utemeljili nujne demokratične potrebe po umestitvi varovanja dobrega imena ali ugleda tožeče stranke nad pravico toženca do svobode izražanja in nad splošni interes spodbujanja svobode izražanja na področju, ki zadeva vprašanja splošnega interesa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS2007220
ZKP člen 41, 41/2, 214, 215, 227, 269, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 395, 395/1, 420, 420/5. KZ člen 25, 269, 269a. URS člen 22, 23, 27, 28, 29, 36. EKČP člen 6, 8. MKPPKZ člen 4, 13.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - nedovoljen dokaz - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - razlogi o odločilnih dejstvih - indična sodba - pravice obrambe - domneva nedolžnosti - pravica do nepristranskega sojenja - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprejemanje daril za nezakonito posredovanje - dajanje daril za nezakonito posredovanje - sprejem obljube nagrade oziroma koristi - opis kaznivega dejanja - uradna oseba - uradno dejanje - udeležba pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - čas storitve kaznivega dejanja
Pripravljalna dejanja so sama po sebi vrednostno nevtralna, kriminalno (kazensko) vsebino pa dobijo šele, ko jih povežemo z namenom storiti kaznivo dejanje. Gre za poseben namen storilca, da bo izvršil določeno kaznivo dejanje, ki običajno velja za izjemno nevarno oziroma resno; posebnega namena storilca pri pripravljalnih dejanjih izvršiti kaznivo dejanje pa se ne sme zamenjevati s subjektivnimi znaki kaznivih dejanj, kot na primer „z namenom“, ko gre za psihične procese.
Kadar je zakonski znak kaznivega dejanja dovolj opredeljen in ni pomensko odprt, je mogoče tudi v dejanskem opisu konkretnega življenjskega primera pri navedbah zakonskega znaka uporabiti enako pojmovno opredelitev in ga nato obravnavati kot dejstvo.
Sprejem obljube je sporazum, dogovor, lahko je izrecen ali tih, lahko gre za sprejem s konkludentnim dejanjem, med tistim, ki nagrado obljublja oziroma daje, in tistim, ki jo sprejema, ali sprejme obljubo nagrade, darila, ali koristi. Komunikacijski način je lahko viden navzven tako, da pusti zaznavne sledi v zunanjem svetu, lahko pa gre za prikrito ravnanje (in praviloma je tako), ki se tudi manifestira v zunanjem svetu in so okoliščine takšne komunikacije znane le vpletenim. Seveda pa je v slednjem primeru dokazovanje kaznivega dejanja bistveno bolj zahtevno.
Sodišče ugotavlja odločilna dejstva, ko razpolaga z neposrednimi dokazi, neposredno s temi dokazi. Glede na okoliščine konkretnega primera pa lahko odločilna dejstva ugotavlja šele s sklepanjem iz posrednih dejstev oziroma indicev. Indici imajo vlogo posrednih dokazov, ki kažejo na odločilna dejstva z logičnim sklepanjem. Sodišče pri indični sodbi sklepa iz znanih na neznana dejstva, ko na podlagi indicev, z uporabo pravil in izkušenj ter pravil logičnega sklepanja, sklepa na odločilna dejstva. Lahko obstaja cel niz teh dejstev, na podlagi katerih sodišče sprejme sklep o odločilnem dejstvu. Sodišče izvede tako cel niz sklepov, iz katerih preko niza posredno relevantnih dejstev s pomočjo pravil izkušenj in logike pride do sklepa o neposredno relevantnih dejstvih. Takšno sklepanje seveda ni samovoljno in arbitrarno, sodišče mora obrazložiti, kako na podlagi posrednih dejstev sklepa na naslednja posredna dejstva, in kako pride do zaključka o obstoju relevantnih dejstev. Vsaka sodniška ocena dokazov v bistvu pomeni kalkulacijo verjetnosti. Zato ni dovolj, da sodba temelji na sodniškem prepričanju in šepetu intuicije, pač pa mora temeljiti na dokazih, pri indični sodbi na sklenjenem krogu indicev, ki utemeljujejo sprejeto odločitev na ravni gotovosti (onkraj razumnega dvoma).
Če gre za dokaze pridobljene v tujini po tujem pravu brez sodelovanja naše države, je mogoče od tuje države pričakovati, da bo ravnala po svoji zakonodaji. Od tujih organov ni mogoče zahtevati, da spoštujejo določbe pravne ureditve in ustave druge države (naše pravne ureditve in naše ustave) in tiste določbe, ki se lahko nanašajo le na organe države, na območju, na katerem država izvaja suverenost. Vseh določb 36. člena Ustave (nedotakljivost stanovanja), po kateri se hišno preiskavo lahko opravi le ob predhodni sodni odredbi in v navzočnosti dveh prič, za presojo zakonitosti dokazov, ki so bili pridobljeni v tujini za potrebe tujega kazenskega postopka, ne bo mogoče uporabiti. EKČP v 8. členu ne določa, da bi morali biti pri hišni preiskavi navzoči dve priči, prav tako tudi ne določa, da je za hišno preiskavo potrebno vnaprejšnja sodna odredba. Po praksi ESČP zadostuje, da je standardom iz 8. člena EKČP zadoščeno tudi, če je omogočena (učinkovita) naknadna sodna kontrola. Naše sodišče presoja, ali so bili dokazi s hišnimi preiskavami v tujini pridobljeni na način, ki bi pomenil kršitev človekovih pravic oziroma kršitev pravice do zasebnosti. Določbi o predhodni sodni kontroli oziroma sodni odredbi in navzočnosti dveh prič, sta procesni določbi, ki se lahko nanašata le na naše organe. Če je ugotovljeno, da je bila sodna kontrola, kar zahteva 8. člen EKČP, omogočena naknadno kot v konkretnem primeru, je bilo standardu zakonitosti hišne preiskave v tuji državi zadoščeno. Drugačna procesna ureditev v tuji državi (Finski) je tako bila v skladu z mednarodno priznano pravico do zasebnosti, zato ni ovire, da se dokazi, pridobljeni pri hišnih preiskavah na Finskem, ne bi mogli uporabiti v našem kazenskem postopku (tako kot naša država pa tudi Finska ščiti nedotakljivost stanovanja v 10. členu Ustave, ki določa, da je zagotovljena nedotakljivost doma vsakega človeka in da morajo biti ukrepi, ki omejujejo pravico do nedotakljivosti stanovanja in so potrebni za zagotavljanje temeljnih pravic in svoboščin ali za preiskavo kaznivega dejanja, zakonsko določeni).
Privilegij zoper samoobtožbo, katerega bistvo je prostovoljnost, je ustavna kategorija iz 29. člena Ustave, pouk po 227. členu ZKP pa je sredstvo za zaščito tega privilegija. Važno je, da je bil (na Finskem) ustrezen pravni pouk osumljencem dan in da so imeli možnost izbire, ali se bodo zagovarjali ali pa se bodo branili z molkom. Določba 227. člena ZKP o zapisu pouka je procesna določba, ki se uporablja na ozemlju naše države, zato ni mogoče pričakovati, da bo v postopku pred sodiščem druge države, ki ima drugačno procesno ureditev o zapisu poukov, zapisan procesni standard iz ZKP.
URS člen 67, 70. SPZ člen 33, 44, 44/1, 67. ZCes-1 člen 3.
javno dobro - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - ureditev meje
SPZ v 19. členu opredeljuje javno dobro kot stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo. Z razglasitvijo nepremičnine za javno dobro se zagotavlja splošna dostopnost, kar je eden od vidikov socialne funkcije lastnine (67. člen Ustave). Zato so upravičene številne omejitve, ki jim je lastnik in mejaš izpostavljen zaradi življenja v skupnosti. Javno dobro tako praviloma ni v pravnem prometu. V 70. členu Ustave in v tretjem odstavku 19. člena SPZ je določeno, da se na javnem dobru lahko pridobi (le) posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Gre za „subjektivno javno pravico“, ki pripada samo individualno določenemu upravičencu na podlagi odločbe pristojnega organa. V prvem odstavku 44. člena SPZ je tudi določeno, da na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ker gre v obravnavanem primeru za zbirno krajevno cesto, je pomemben tudi drugi odstavek 3. člena ZCes-1, kjer je izrecno določeno, da na javnih cestah ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster in da so izjeme od tega pravila mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, je logična posledica zgoraj naštetih zakonskih omejitev. Pomisleki, izraženi v zahtevi za varstvo zakonitosti, da taka odločitev predstavlja nesorazmeren poseg v lastninsko pravico, so po oceni Vrhovnega sodišča neutemeljeni.
UPRAVNI SPOR - ODVETNIŠTVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VS1014913
URS člen 14, 137, 137/1, 153. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/3. ZOdv člen 2, 2/2, 17. ZPP člen 87, 151, 154, 154/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 2/2, 3, 3/1, 3/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v pravdnem postopku člen 18. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v kazenskem postopku člen 18. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 28.
upravni spor - stroški postopka - pravdni stroški - odmera stroškov postopka - pavšalni znesek povračila stroškov - zastopanje stranke v postopku - odvetnik - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - zastopanje proti plačilu - izdatki - nagrada - davek na dodano vrednost (DDV) - razlaga zakona - skladnost podzakonskega akta z Ustavo - usklajenost pravnih aktov - pravica do enakosti pred zakonom
Podlaga za razlikovanje v višini priznanih stroškov glede na status pooblaščenca (ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom) je v drugem odstavku 2. člena ZOdv, ki določa, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.
Pravna oseba (razen odvetniške družbe) ne more biti pooblaščenec stranke v postopku.
ZKP člen 16, 272, 272/2, 429, 432/1-2. URS člen 22.
skrajšani postopek - pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnega predloga - enako varstvo pravic – načelo kontradiktornosti - vročitev predloga za podaljšanje pripora – odgovor na predlog
Podaljšanje pripora je bilo zoper obdolženca predlagano v skrajšanem postopku, kar pa na pravico obdolženca do izjave o predlogu za podaljšanje pripora po vloženem obtožnem predlogu nima vpliva. ZKP v tretjem odstavku 432. člena napotuje glede pripora od izročitve obtožnega predloga do konca glavne obravnave na smiselno uporabo določbe 207. člena ZKP, pri tem pa v skladu s 429. členom ZKP napotuje na smiselno uporabo tudi drugih določb tega zakona, za vprašanja, ki niso urejena v določbah, ki urejajo skrajšani postopek. Tako je sodišče tudi v skrajšanem postopku v skladu z določbo drugega odstavka 272. člena ZKP, ki jo mora smiselno uporabiti, dolžno obdolženca poučiti, da lahko v 24 urah poda odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ki mu ga mora sodišče s tem namenom pred odločanjem o podaljšanju pripora vročiti.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravica do poštenega sojenja - dokazni postopek
Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena Ustave, v postopku z zahtevo za sodno varstvo je pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga storilec prekrška obrazloženo in ne zgolj pavšalno izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
Storilec prekrška v zahtevi za sodno varstvo ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, njegove navedbe v zahtevi za sodno varstvo pa po vsebini pomenijo tudi povsem pavšalno navajanje drugačnega videnja dogodka, kot je bil ugotovljen s strani prekrškovnega organa, zato ravnanja sodišča, ki je svojo odločitev oprlo na že ugotovljeno dejansko stanje, ni mogoče šteti za arbitrarno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007235
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Storilec je v zahtevi za sodno varstvo dogodek zanikal in za čas očitanega prekrška podal alibi ter predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje priče, ki bi potrdila njegov alibi, zaslišanje svojih staršev in soočenje z oškodovancem, pri čemer je zanikal pravilnost ugotovitev policije, ki so temeljile na izjavi oškodovanca in priče. Glede na navedeno sodišče brez neposredne presoje dokazov na ustni obravnavi ni moglo ustrezno oceniti dejanskega stanja, zato je kršilo jamstva poštenega postopka iz 22. in 29. člena URS (oziroma prvi odstavek 6. člena EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 in drugim odstavkom 155. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007214
ZP-1 člen 62, 62-2, 65, 65/4, 125, 155, 155/2. URS 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca
Odločitev sodnika o izvedbi ustne obravnave ni prepuščena zgolj njegovi subjektivni presoji
o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, temveč je ta presoja omejena s kršiteljevo pravico do poštenega postopka, ki jo bo v določenih primerih treba zagotoviti tako, da se mu omogoči osebna navzočnost, izvajanje dokazov v njegovo korist, neposredno seznanjanje z obremenilnimi dokazi ter zasliševanje obremenilnih prič (na primer takrat, kadar
so edina podlaga za kaznovanje kršitelja opažanja policistov, kršitelj pa v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev)
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS4002595
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 148. ZIN člen 7, 34. ZZUZIS člen 1, 27, 27/1-5. ZVet-1 člen 2, 2/1-5, 32.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izgubljeni dohodek - razžalitev dobrega imena in časti - odgovornost države za delo upravnega organa - inšpekcijski organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - inšpekcijski ukrep
Veterinarska inšpektorica je bila z vidika zagotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi, v okoliščinah konkretnega primera prisiljena prvi tožnici začasno prepovedati zbiranje surovega mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov, saj se ta predhodnih opozoril ni držala, medtem ko izrekanje glob v okviru prekrškovnih postopkov ne more zagotoviti varovanja zdravja in življenja potrošnikov.
Pooblastilo za izrek posebnega ukrepa sta v okoliščinah konkretnega primera inšpektorici dajali tako določba 34. člena ZIN kot tudi določba 1. točke prvega odstavka 27. člena ZZUZIS.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017030
URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji - razžalitev v tisku - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - načelo sorazmernosti - praktična konkordanca - objava mnenja - trditve o dejstvih - fair comment - povrnitev škode - odškodnina
V primeru, ko pride le do kolizije dveh sobivajočih pravic, ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco: gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice.
Sodišče mora pri ocenjevanju, ali je bilo s člankom nedopustno poseženo v posameznikovo čast in dobro ime, vselej presojati članek kot celoto in ne le z vidika posameznih navedb.
V teoriji in sodni praksi ne le slovenskih sodišč ampak tudi ESČP je uveljavljeno stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri prvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Pri mnenjih pa ni mogoče presojati njihove (ne)resničnosti ampak je protipravnost izključena, če toženec dokaže, da ni imel zaničevalnega namena. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih. Kadar te povezave ni, ni mogoče reči, da gre za upravičeno kritiko.
Za odločanje v obravnavani zadevi je zato pomembno, da se sporna kritika nanaša na strokovno monografijo, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino, torej ni nosilka politične ali druge javne funkcije, da bi bila dopustna ostrejša kritika. Treba je upoštevati, da v znanstveni monografiji sicer obravnava za slovensko javnost zanimivo temo iz novejše slovenske zgodovine, vendar se sporni članek s povojnim obdobjem, na katerega je osredotočena tožničina monografija, sploh ne ukvarja, ampak podaja kritično mnenje o ravnanju vplivnih ljudi v slovenski Katoliški cerkvi v kasnejšem tranzicijskem obdobju. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da bi prvi toženec svoje mnenje lahko v enaki meri izrazil brez žaljive ocene, da je tožnica pri pripravi monografije odstopila od temeljnih znanstveno-raziskovalnih načel. Ocenjuje, da je bilo upoštevajoč vrsto, vsebino in domet spornega članka nedopustno poseženo v tožničino strokovno integriteto, s tem pa tudi v njeno čast in dobro ime. Glede na navedene okoliščine obravnavanega primera je bila tako presežena meja dopustnosti uresničevanja svobode izražanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS2007138
ZKP člen 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 38, 38/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
Policija je s hrambo profila DNK obsojenca, kljub temu, da je bil kazenski postopek proti njemu kot mladoletniku že ustavljen, nedopustno posegla v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - USTAVNO PRAVO
VS2007213
ZKP člen 359, 359/3, 371, 371/2, 376, 403, 403/1, 420, 420/1. KZ-1 člen 86. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pritožba zoper sklep - postopek s pritožbo - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku – postopek za nadomestitev kazni zapora
Obdolženec mora imeti možnost, da se izjavi o pritožbi zoper sklep, ki je primerljiv odločitvi o krivdi ali kazenski sankciji oziroma sicer pomembneje posega v njegove pravice ali pravne interese, kljub temu, da ZKP ne vsebuje določbe, po kateri bi moralo sodišče izvod pritožbe zoper sklep vročiti nasprotni stranki ter ji omogočiti, da nanjo odgovori, kot je to določeno v primeru pritožbe zoper sodbo (376. člen ZKP).