omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - domska oskrba - plačilo domske oskrbe - oskrbnina - volilo - varstveno delovni center (varstveni zavod)
Bistveno za odločitev je, da A. A. ni potreboval socialne pomoči, ampak je bil plačila institucionalnega varstva oproščen zaradi volila C. C., ki je v oporoki določila, da je VDC dolžan A. A. omogočiti dosmrtno brezplačno oskrbo. Ta je ta pogoj sprejel in tudi sporočil CSD naj, če bodo vabili starše na razgovor z namenom ugotavljanja doplačevanja oskrbe, upoštevajo pogoj iz oporoke. To pa pomeni, da je bil tudi CSD s pogojem seznanjen.
Volilo ima prednost pred predpisi o socialnem varstvu. Če je imel A. A. zaradi volila zagotovljeno dosmrtno brezplačno oskrbo in mu torej za oskrbo ni bilo treba nič plačati, potem iz istega razloga tudi njegovi dediči niso dolžni ničesar prispevati za njegovo oskrbo.
ZDSS-1 člen 63.. ZPIZ-2 člen 27, 27/4.. ZUTD člen 63, 63/4, 63/4-1, 65.
izpolnjevanje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ni v domeni zavarovanca, ki med uživanjem denarnega nadomestila med brezposelnostjo dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe, izbira, ali bo ob izpolnitvi pogojev za priznanje starostne pokojnine še nadalje prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ali pa bo prejemnik dajatev iz naslova priznane starostne pokojnine. Slednje jasno potrjuje dejstvo, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZPIZ-2. Kot pravilno opozori sodišče, je pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti po zakonu zagotovljena le do izpolnitve pogoja za starostno upokojitev.
pravica do državne štipendije - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - regres za letni dopust - obdavčljiv dohodek - sprememba davčne zakonodaje
V davčno osnovo gre le regres za letni dopust, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Nižji znesek od 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se tako v davčno osnovo ne upošteva in od tega zneska se tudi ne odmeri dohodnina. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje ter štelo, da je brez pravne podlage stališče tožene stranke, da je regres obdavčljiv dohodek in v celoti všteven pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v dveh drugih identičnih zadevah Psp 169/2022 in Psp 97/2022.
ZSVarPre člen 2, 6, 6/1, 6/3, 6/4, 8, 26, 26/1, 26/1-3, 28, 28/1.. ZIUZEOP člen 34, 34/5.
denarna socialna pomoč - izpolnjevanje pogojev - minimalni dohodek prosilca - izključitveni razlog - epidemija - COVID-19
Tožnici ni mogoče očitati, da ni naredila vsega, da bi si izboljšala materialni in finančni položaj in si zagotovila preživetje. Ravno nasprotno. Z doseganjem minimalnega dohodka po delnem prestrukturiranju B. d. o. o. je iskala načine, kako izboljšati svoj socialni položaj. Po razglasitvi epidemije COVID-19 meseca marca 2020 brez lastne krivde več ni uspela ustvariti niti minimalnega dohodka, kot je prepričljivo utemeljeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe.
V obravnavanem primeru pritožba nadalje ne more uspešno zatrjevati, da bi si morala tožnica materialno eksistenčni položaj najprej zagotoviti z uveljavitvijo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Ker že pred nastankom obravnavanega socialnega primera ni imela poravnanih prispevkov in davkov, pravice do nadomestila za brezposelnost ne bi mogla uspešno uveljaviti.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059333
ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/1, 110, 123, 123/2. ZNP-1 člen 22, 22/2. ZIZ člen 110, 192, 192/1, 195, 196, 207, 208, 236. ZZK-1 člen 22-7, 46, 46/2, 98, 98/4, 99. ZSV člen 100b, 100b/4. ZD člen 128, 128/1. SPZ člen 69, 69/1.
solastnina - pravica zahtevati delitev stvari - civilna delitev - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - vpis v zemljiško knjigo - javna dražba nepremičnin - stanovanje v solastnini - prodaja solastne nepremičnine - sklep o domiku - sklep o izvršbi - sodelovanje na dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - zaznamba hipoteke - odtujitev in obremenitev nepremičnine - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - poplačilo terjatev upnikom - pravni interes prizadete stranke - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - materialni udeleženci nepravdnega postopka - občina
Tisti, ki misli, da je bil z odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji.
Pritožnica ima prav, da je namen zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve v tem, da ima prejemnik pomoči, ki je lastnik premoženja (nepremičnine), le tega tudi v času smrti, da bo lahko dajalec pomoči predlagal omejitev dedovanja. Vendar se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v postopku civilne delitve nepremičnine v solastnini ne more biti izbrisana brez poplačila terjatve njenega imetnika ali njegovega soglasja oziroma, kot izhaja iz pritožbenih navedb, celo, da brez tega civilna delitev sploh ni možna.
V primeru prisilne prodaje nepremičnine, na katere deležu enega od solastnikov ima občina zaznamovano prepoved odtujitve in obremenitve, ki ima za posledico izbris te zaznambe, to premoženje prejemnika socialnega transferja (praviloma) ne bo več predmet njegove zapuščine in s tem pritožnica izgubi zavarovanje svoje terjatve, ne pa tudi same terjatve oziroma možnost zahtevati omejitev dedovanja.
državna štipendija - izobraževalni program - razlaga zakonske določbe
Pri razsoji zadeve je potrebno izhajati iz 9. člena ZŠtip-1, po katerem se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega progama. Pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je čas dodatnega leta v okviru statusa rednega študenta del izobraževalnega programa, ki se zaključi z izdelavo diplomske oz. magistrske naloge. Nadalje je potrebno pritrditi stališču sodišča, da že ob gramatikalni razlagi v tožnikovem primeru ne gre za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, temveč v okviru izobraževalnega programa. Takšna razlaga je v skladu z načelno določbo 3. člena ZŠtip-1, po kateri zaključek izobraževanja pomeni zaključek izobraževanja na izobraževalni ustanovi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe od že pridobljene.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 23, 23/2.. ZDoh-2 člen 37, 41, 44, 44/1, 44/1-13, 109, 109/1, 109/6, 119.
državna štipendija - dohodkovni cenzus - dohodek na družinskega člana - regres za letni dopust - obdavčljiv dohodek
Regres, ki ga je upoštevala tožena stranka v višini 756,65 EUR je nižji od povprečne plače v Republiki Sloveniji in se tako ne všteva v davčno osnovo, kar pomeni, da ne gre za obdavčljiv dohodek, do česar se je pritožbeno sodišče opredelilo že v drugi zadevi (Psp 97/2022). Čeprav ZDoh-2 v 37. členu določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, se ta denarni prejemek v skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tako tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije.
Nikjer ni določeno, da je oskrba in nega upravičenke omejena le na oskrbo in nego v domačem okolju oz. na laično pomoč upravičenki. V nasprotnem primeru bi se po oceni pritožbenega sodišča izjalovil bistven namen izročilne pogodbe, tj. dogovor o dosmrtni pomoči in negi. Upravičenka si je pomoč zagotovila z namenom, da bo v primeru njene onemoglosti nekdo zanjo skrbel. Drži, da pogodba neposredno ne zavezuje zavezanca po izročilni pogodbi k plačilu institucionalne oskrbe v celoti. Vendar pa stranskega intervenienta s tem, ko se je njegov oče z izročilno pogodbo zavezal k dosmrtni oskrbi in negi upravičenke, zavezuje k delnemu plačilu institucionalnega varstva. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče se s slednjo ni zagotovila samo higiena perila, vzdrževanje higiene bivalnega prostora ter pomoč pri menjavi plenic in umivanju upravičenke. Zgolj z laično oskrbo se namreč ne bi izpolnila obveznost iz izročilne pogodbe.
Sodišče je utemeljeno štelo, da je upravičenka potrebovala takšno oskrbo in nego, ki ustreza vrednosti storitve pomoči na domu. To je tudi cena, ki bi jo stranski intervenient moral plačati v primeru, če bi upravičenka še ostala doma.
V tem primeru ni podanih okoliščin, ki bi vplivale na samo upravičenje do denarne socialne pomoči. Drži, da je tožnik 6. 11. 2018 (tj. ob izdaji odločbe) postal lastnik osebnega vozila, letnik 2005 v vrednosti 3.700,00 EUR. Vendar pa se po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ne šteje v premoženje. Kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje, lastništvo vozila na samo pravico do denarne socialne pomoči ni imelo vpliva. Ker eden od kumulativno določenih pogojev ni podan, odprava odločbe ne more biti dopustna.
ZUPJS člen 43, 43/3.. ZUP člen 113, 113/2, 260, 260-5, 268, 268/2, 270.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7.
plačilo institucionalnega varstva - neresnični podatki o premoženjskem stanju - obnova postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožena stranka je vodila postopek iz razloga, ker naj bi tožnica v postopku izdaje odločbe z dne 21. 5. 2015 zamolčala podatek o dohodkih, ki jih dobiva iz Švice. Navedeni dohodki pa so vplivali na samo odločitev. ZUPJS v tretjem odstavku 43. člena določa primer, ko je oseba podatke prikazovala lažno ali pa jih je zamolčala oziroma sporočila neresnične podatke že pred izdajo oziroma ob izdaji odločbe in je bila tej osebi kasneje priznana pravica iz javnih sredstev, do katere ni bila upravičena oziroma je bila upravičena v nižjem znesku. Vendar pa tudi ZUP v 5. točki 260. člena, ki se nanaša na obnovo postopka, določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.
V primeru, ko je zavarovanec posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila, pride v poštev odprava odločbe o tej pravici v okviru obnove postopka po ZUP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00057973
ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1. ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185, 185/1. ZSV člen 100, 100/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - neobvezen narok - predhodno vprašanje - odločba centra za socialno delo - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - domska oskrba - temelj terjatve - preživljanje staršev - zakonska dolžnost - obseg obveznosti - obstoj in višina obveznosti - doplačilo
Tožeča stranka kot izvajalka socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva utemeljeno terja od toženke (do)plačilo storitev oziroma oskrbe za njeno mamo, ki je nastanjena pri tožeči stranki.
V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna. Sodišče lahko izda sodbo brez nje, čeprav so med strankama sporna dejanska vprašanja, če ugotovi, da jih je mogoče razjasniti že na podlagi predloženih listinskih dokazov. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP, t. j. da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo ter v pravočasnih pripravljanih vlogah.
Temelj obravnavane terjatve oziroma toženkina dolžnost preživljati svojo mater in s tem (do)plačevati njeno domsko oskrbo, ne izvira iz odločbe CSD, temveč iz zakona, t. j. prvega odstavka 100. člena ZSV v zvezi s prvim odstavkom 124. člena ZZZDR oziroma prvim odstavkom 185. člena DZ.
V pravdah glede (do)plačila institucionalnega varstva je vprašanje, v kakšnem obsegu je zavezanec (toženka) dolžan plačati storitev institucionalnega varstva za upravičenca (mamo), res predhodno vprašanje. Kadar je bilo o takšnem vprašanju na matičnem področju že odločeno s pravnomočno odločbo, je sodišče v pravdnem postopku nanjo vezano (13. člen ZPP). V konkretnem primeru pravnomočna odločba na matičnem področju še ni bila sprejeta, saj je toženka odločbo CSD izpodbijala. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo sicer najbolj smotrno, da bi sodišče prve stopnje postopek prekinilo in počakalo na pravnomočno odločitev na matičnem področju, saj je bil postopek že v teku, vendar pa sodišče prve stopnje k temu ni zavezano. O zadevi je lahko odločilo tudi samo, kar je storilo in sporno odločbo CSD upoštevalo v okviru dokazov.
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 74/1-6, 75, 75/3, 79. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 1. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (2009) člen 1.
namestitev v varovani oddelek - sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost - poseg v pravice drugih varovancev zavoda - varstvo oseb - duševna bolezen - zmožnost presoje realnosti - blodnjavost - strokovno mnenje zavoda - razlogi o odločilnih dejstvih - celovita presoja - pogoji za premestitev - začasna ureditev stanja - nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja
Utemeljeno pritožnica opozarja tudi, da nameščanje oseb v prezaseden varovani oddelek ni dopustno zaradi kršenja ustavnih pravic tako napotene osebe kot tudi že nameščenih oseb, česar sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo.
Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, vendar le na splošno, ne pa tudi za konkretni SVZ oziroma ni opravilo presoje, v katerem zavodu je namestitev za nasprotno udeleženko glede na naravo njenih potreb najprimernejša, kar je odločilno.
ZUJIK člen 20, 21, 83, 83/1, 83/2, 85, 85/1, 87, 87/1.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 9, 9/3, 11, 11/2, 11/3.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni v kulturi
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljive izpovedbe zaslišanih prič, ki imata potrebno znanje in izkušnje za presojo izpolnjevanja predpisanih kriterijev iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Nenazadnje sta bili zaradi svoje strokovnosti tudi imenovani v strokovno skupino. Z zaslišanjem prič je sodišče prve stopnje ustrezno razčistilo dejansko stanje in v tem primeru ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče v postopek pritegnilo sodnega izvedenca. Nenazadnje postavitve sodnega izvedenca ni predlagala nobena od strank v postopku. Neupošteven mora ostati toženčev pritožbeni ugovor, da bi sodišče dejstvo o izjemnosti tožnikovega dela moralo ugotavljati s pomočjo izvedenca, pa čeprav ga ni predlagala nobena od strank. Očitek, da bi moralo sodišče stranki pozvati, da predlagajo sodnega izvedenca oziroma, da bi moralo sodnega izvedenca imenovati sodišče po uradni dolžnosti, v tem sporu presega materialno procesno vodstvo pa tudi preiskovalno načelo.
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 3, 3/2, 3/2-2.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-6.. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-11, 18, 18/2.
denarna socialna pomoč - premoženjsko stanje prosilca - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sredstva v višini 3.332,23 EUR so glede na tožničino trditveno podlago sredstva, namenjena za vzpodbudo in pomoč pri njenem študiju. Tožnica je že v predsodnem postopku zatrjevala, da ta denarna sredstva ne predstavljajo dohodka po 12. členu ZUPJS, temveč izjemo opredeljeno v 2. alineji 2. točke 3. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. Ne glede na tožničino zatrjevanje, je sodišče kot pravilno štelo ugotovitev pristojnega CSD, da se znesek 3.332,23 EUR šteje kot premoženje po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS. Sodišče je napačno razlogovalo, da so tožničina zatrjevanja o podarjenih denarnih sredstvih na varčevalnem računu v znesku 3.332,23 EUR pravno nepomembna.
SZ-1 člen 87, 87/1.. ZUPJS člen 28, 28/1, 28/3, 90, 107, 153b.
vzorčna zadeva - subvencija neprofitne najemnine - izpolnjevanje pogojev - izbris iz registra - stranska intervencija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
V tej zadevi je v letu 2014 prišlo zgolj do spremembe v statusu najemodajalca, ki ni bil več vpisan v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. Določila v pogodbi, ki je bila sklenjena že v letu 2002 in ki se nanašajo na opredelitev stanovanja kot neprofitnega, se zaradi tega niso spremenila. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v predsodnem upravnem postopku pravilno upoštevala, da gre za neprofitno stanovanje, za katerega upravičenec plačuje neprofitno najemnino. Ker so izpolnjeni tudi ostali z zakonom določeni pogoji (ki med strankama niti niso sporni) je CSD upravičencu utemeljeno priznal pravico do subvencije neprofitne najemnine.
ZDSS-1 člen 72, 72/2.. ZŠtip-1 člen 11, 12, 13, 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 24, 24/1, 24/1-2, 24/2.. ZIUOOPE člen 57, 57/2.. URS člen 14.
Zoisova štipendija - interventni zakon - molk organa - izjemni dosežki - enakost pred zakonom
Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE ni razveljavila drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1, temveč je potrebno določili drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1 in drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE razlagati in uporabljati skupaj, saj se le na ta način doseže namen, zaradi katerega je bil ZIUOOPE sprejet. Sodišče pravilno razloguje, da določilo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži izjemnih dosežkov, ki so pogoj za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.
Razlog, da tožnici ni bilo omogočeno pristopiti na tekmovanje iz znanja geografije na državni ravni v letu 2020, sicer ne spada v pravno sfero tožnice, vendar to dejstvo ne pogojuje avtomatičnega priznanja vtoževane štipendije oziroma izenačitev dosežkov na območni in državni ravni.
ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-3, 31/2, 31/3, 34.. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/1, 12/3.. ZUPJS člen 34, 34/1.. ZUP člen 6, 6/2, 7, 7/2.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - prosti preudarek - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ker tožnik prebiva v stanovanju, katerega lastnica je tožnikova mati, s katero si tudi delita stroške bivanja, je CSD pravilno upošteval, da ima s tem tožnik tudi nižje stroške. CSD je torej v tem primeru utemeljeno v okviru diskrecijske pravice odločil, da ima tožnik zagotovljeno bivanje in da mu je s tem zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov (tretji odstavek 12. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči). Za odločitev tako ni bistveno, da sta gospodinjstvi ločeni. Bistveno je zgolj, da tožniku ni potrebno v celoti plačevati stroškov za stanovanje, temveč si stroške delita z mamo, kot je to tožnik tudi izpovedal na naroku za glavno obravnavo. Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni prekoračila meja prostega preudarka. Odločila je v okviru pooblastila, ki ji ga daje 31. člen ZSVarPre.
Pravilna in edino sprejemljiva je interpretacija, da je določbo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE treba uporabiti tako, da lahko dijak ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem letu 2019/2020. To pa (tudi ob uporabi drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1) ne pomeni, da v šolskem letu 2020/2021 ne bi smel uveljavljati izjemnega dosežka, ki je bil dosežen v šolskem letu 2019/2020.
V zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe z dne 15. 1. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 23. 11. 2020, s katero je zavrnjena zahteva na izplačilo dodatka za nego otroka na podlagi ZINDNO, ker je bila denarna dajatev vlagatelju redno izplačevana od 1. 3. 2011 dalje. Ugotovljeno je bilo, da ne gre za dejanski stan iz ZINDNO, ki je poleg ostalega zagotovil izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka upravičencem, če so kadarkoli od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2016 v skladu z zakonom, ki je urejal starševsko varstvo in družinske prejemke, izpolnjevali pogoje za pridobitev dodatka za nego otroka.
ZUJIK člen 11, 11/6, 20, 21, 83, 87, 87/2, 87/3.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 8.. ZPP člen 8.. ZUP člen 210, 210/3.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - vpis v razvid samozaposlenih v kulturi
Ker je pri tožnici prišlo do šestmesečnega zamika med izdajo izpodbijane odločbe in odločbe o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi, je pravilen zaključek sodišča, da je s takšnim načinom odločanja lahko kršena tožničina pravica do socialne varnosti. Ravno istočasnost odločanja zagotavlja socialno šibkejšim posameznikom ob zavrnitvi zahteve za plačilo prispevkov za socialno varnost s strani države možnost da se odločijo, da ne želijo biti vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi. Neuspešna morajo tako ostati pritožbena zatrjevanja o povsem dveh ločenih in nepovezanih postopkih. Sodišče ne zatrjuje, da gre za en postopek, temveč da gre za dva ločena postopka, ki pa morata zaradi namena, ki ga zasledujeta zakon in uredba, potekati sočasno.