izredna občinska denarna socialna pomoč - pravilnik
Skladno z 9. členom Pravilnika o dodeljevanju občinskih pomoči, simboličnih nagrad in pokroviteljskih sredstev v določeni občini je izredna socialna pomoč namenjena posamezniku, ki je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je prejemnik socialne pomoči ali starševskega dodatka na Centru za socialno delo oziroma posamezniku, ki mu njegovi prihodki v dani situaciji ne zadostujejo za kritje primeroma naštetih osnovnih življenjskih potreb. Gre torej za posebno obliko denarne socialne pomoči, namenjene pokrivanju izrednih primerov oziroma razlogov, zaradi katerih se posameznik znajde v položaju materialne ogroženosti, na te razloge pa ne more vplivati. Obstajati mora torej nek poseben, izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika trenutno ogroženo. Tožnik ni navedel nobenega takega razloga, zaradi katerega bi se znašel v položaju materialne ogroženosti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči na podlagi občinskega Pravilnika ni utemeljen.
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 3/3.
Zoisova štipendija - povprečna ocena
V javnem pozivu za sporno študijsko leto je bilo štipendiranju novih štipendistov, ki so kandidirali na podlagi povprečne ocene v skupini višjega in visokošolskega izobraževanja, namenjen določen denarni znesek, ki se je razdelil med kandidate, ki so dosegli najmanj povprečno oceno 9,75. Tožnica navedene povprečne ocene ni dosegla, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZŠtip člen 2, 5, 48, 48/1, 48/1-1, 48/2. ZDSS-1 člen 13, 13/3.
Zoisova štipendija - mirovanje pravice
Zakonodajalec je v prvi alineji prvega odstavka 48. člena ZŠtip kot razlog za mirovanje štipendijskega razmerja določil ponavljanje letnika, pri čemer je izvzel primere, ko štipendist letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva (2. odst. 48. čl. ZŠtip). Če je podana takšna situacija, torej da štipendist ponavlja letnik, ker iz dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov letnika ni izdelal, se štipendija izplačuje. V obravnavanem primeru dejanski stan po prvi alineji prvega odstavka 48. člena ZŠtip ni podan. Podan pa tudi ni kakšen drug primer, ki ga za mirovanje štipendijskega razmerja predvideva 1. odst. 48. čl. ZŠtip. Tožnica zaradi dokazanih opravičljivih razlogov letnika sicer res ni izdelala, vendar pa letnika ni ponavljala (kar je pogoj za mirovanje po 1. alineji 1. odst. 48. čl. ZŠtip), temveč se je pogojno vpisala v višji letnik. Ker torej noben od taksativno naštetih razlogov za mirovanje štipendije v konkretnem primeru ni podan, je tožena stranka dolžna tožnici štipendijo izplačevati tudi v spornem šolskem letu.
plačilo vrtca - znižano plačilo - izračun dohodkov družine
Tožena stranka je pri odločanju o znižanem plačilu vrtca v zvezi z ugotavljanjem dohodka družine tožeče stranke upoštevala dohodninsko odločbo, določene dohodke iz naslednjega leta, denarno socialno pomoč in otroški dodatek, s tem da iz odločbe ne izhaja, na katero leto se nanašajo navedeni dohodki. Izpodbijana odločba tožene stranke ne vsebuje pojasnila, zakaj je tožena stranka upoštevala dohodke iz različnih obdobij in se zaradi tega ne da preizkusiti, zato je nezakonita.
ZIZ člen 128, 128/2. ZPIZ-1 člen 95. ZPP člen 189, 189/3.
izvršba na dolžnikove stalne prejemke - dodatek za rekreacijo - višina prejemka
Ker je dodatek za rekreacijo opredeljen v prisilnem predpisu (95. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2), ne more biti dvoma o njegovi stalni naravi in vsakokratni višini prejemka.
Opredelitev v izdanem pravnomočnem sklepu o izvršbi „prejemki iz socialnega zavarovanja“ zajema vse prejemke, ki izhajajo iz pokojninskega zavarovanja, torej tudi letni dodatek za rekreacijo in ne le pokojnino, kot se napačno zavzema upnik.
ZSDP člen 102, 102/4. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 39, 39/1.
otroški dodatek - sprememba okoliščin - predšolski otrok, ki ni vključen v predšolsko vzgojo - višina dodeljenega otroškega dodatka
Edina sprememba, ki je nastala po pravnomočni in dokončni odločb CSD in s katero je bilo odločeno, da se tožnici prizna višina otroškega dodatka za njene tri otroke za določeno obdobje je bila v tem, da se je sporno leto vključil v varstvo javnega vrtca njen tretji otrok. Vse ostale okoliščine in višina dohodka družine so ostale nespremenjene. Ob navedeni spremembi, ko je v javni vrtec pričel hoditi tudi tretji otrok je odpadla pravna podlaga iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, ki določa za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Ker se okoliščine, ki vplivajo na dohodkovni razred družine, niso spremenile, spremenila se je samo navedena okoliščina, je potrebno pri višini dodeljenega otroškega dodatka odšteti predhodno upoštevano 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka.
ZŠtip člen 24. ZUP člen 8, 140, 140/2, 243, 243/1, 245, 245/3.
Zoisova štipendija
Tožnica je pravočasno predložila potrdilo o udeležbi na prvenstvu v pomnjenju, to pa je dokazilo, ki ga tožnica predhodno (v prejšnjem študijskem letu) še ni uveljavljala za namen pridobitve Zoisove štipendije iz naslova izjemnih dosežkov. Organ, ki je izdal odločbo, bi moral zato, upoštevajoč 1. odst. 243. čl. ZUP, ob prejemu tožničine pritožbe dopolniti postopek in v primeru, da dokazila o udeležbi na prvenstvu Velike Britanije v pomnjenju dejansko ni imel v spisu, tožnico skladno z 2. odst. 140. čl. ZUP pozvati, da za svoje navedbe predloži dokaze. Navedeno je bilo še toliko bolj potrebno zato, ker obrazec vloge v spornem obdobju ni dopuščal niti specifikacije dejstev, na podlagi katerih se uveljavljajo izjemni dosežki, niti specifikacije dokazov. Ker tožena stranka ni ravnala na naveden način, temveč je tožničino pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, ne da bi predhodno dopolnila postopek in popolno ugotovila vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je njena odločitev nezakonita.
Zoisova štipendija - višina štipendije - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega bivališča
O dodelitvi državne in Zoisove štipendije, pa tudi o pripadajočem dodatku za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, na temelju 1. odst. 44. čl. ZŠtip, se odloči bodisi za obdobje od vložitve zahtevka bodisi z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa. Tožnik je pogoje za nadaljevanje pravice do Zoisove štipendije izpolnjeval na dan vpisa v izobraževalni program, pogoje za pridobitev dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča pa je pridobil šele z dnem prijave začasnega prebivališča. Navedeno pomeni, da mu je bila Zoisova štipendija pravilno dodeljena z dnem vpisa v izobraževalni program, medtem ko bi mu moral biti dodatek pravilno dodeljen od vložitve zahtevka dalje, saj na dan vpisa v izobraževalni program še ni izpolnjeval pogojev za priznanje dodatka.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo in aneks k poravnavi o vrnitvi neupravičeno izplačane štipendije. Iz zadnjega aneksa izhaja, koliko znaša dolg toženca in da ga bo toženec poravnal v 18-ih mesečnih obrokih. Ker toženec zahtevanega zneska tožeči stranki ni vrnil, tožeča stranka od toženca utemeljeno terja vtoževani znesek.
ZŠtip člen 2, 5, 5/1, 24, 24/1, 24/1-4, 48, 48/1, 48/1-1, 48/1-3, 48/2, 95, 95/1, 95/1-6. URS člen 14, 2, 53, 53/3, 54. ZVis člen 70.
mirovanje štipendijskega razmerja - Zoisova štipendija - mirovanje pravice - načelo enakosti - starši s statusom študenta
Prednostno obravnavanje določene skupine (staršev) pri mirovanju štipendijskega razmerja, kot je to v primeru ureditve v prvi alineji prvega odstavka 48. člena ZŠtip, sodi na polje proste presoje zakonodajalca, ki je pri uresničevanju načela socialne države precej široko. Kljub temu pa zakonodajalec ne sme razlikovati samovoljno, brez razumnega in iz narave stvari izhajajočega (stvarnega) razloga. Razlog za tako razlikovanje glede mirovanja štipendijskega razmerja med starši s statusom študenta, ki ponavljajo letnik, in tistimi študenti, ki kljub starševstvu letnik sicer opravijo, a z nižjo oceno od zahtevane, iz zakonodajnega gradiva ni razviden. Ureditev, ki izhaja iz prve in tretje alineje prvega odstavka 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZŠtip, tako pomeni, da je eden od staršev s statusom študenta, ki prejema starševski dodatek, kljub izobraževanju oziroma uspešno zaključenem letniku v bistveno slabšem položaju, kot bi bil, če bi ponavljal letnik. Določbo prvega odstavka 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZŠtip je zato treba ustavno skladno razlagati tako, da Zoisova štipendija ne miruje in se izplačuje materi s statusom študentke, ki prejema starševski dodatek, kljub nedoseganju zahtevane povprečne ocene.
Družinska pokojnina je v ZPIZ-1 opredeljena kot pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega, vdovska pokojnina pa kot pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju, ob tem da se pogoji za priznanje družinske oz. vdovske pokojnine presojajo v času nastanka zavarovalnega primera. ZPIZ-1, za razliko od ZPIZ/92, za vdovo ne uporablja več pojma družinska pokojnina, temveč vdovska pokojnina. Gre torej le za terminološko preimenovanje vsebinsko istovrstne pokojninske dajatve.
Z odločbo tožene stranke je že bilo odločeno o pogojih za priznanje pravice do družinske (sedaj vdovske) pokojnine. S to odločbo je tožena stranka pravnomočno odločila, da tožnici preneha pravica do družinske pokojnine z določenim dnem. Ker je bilo o uveljavljani pravici že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo, je tožena stranka na podlagi 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP zahtevo tožnice za priznanje pravice do vdovske pokojnine pravilno zavrgla. Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine na strani tožnice na dan nastanka zavarovalnega primera se niso spremenili, prav tako se ni spremenila pravna podlaga za uveljavitev pravice.
denarna socialna pomoč - pritožba - zavrženje pritožbe
Tožnik je na Center za socialno delo poslal prošnjo za finančno pomoč, da bi lahko položil določen denarni znesek pri okrajnem sodišču, s čimer bi se izognil posledicam izvršilnega postopka. Center za socialno delo (CSD) mu je odgovoril z dopisom, da za tak zahtevek nima na razpolago sredstev, da pa lahko uveljavlja ustrezno denarno pomoč po ZSV. Tožnik se je zoper dopis CSD pritožil. Stranka ima pravico do pritožbe le zoper odločbo, izdano na prvi stopnji in sicer v primeru, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi (prvi odstavek 229. člena ZUP). Ker navedeni dopis CSD ni niti odločba niti ni bilo odločeno o pravicah tožnika, je tožena stranka pritožbo tožnika utemeljeno zavrgla (drugi odstavek 240. člena ZUP).
Tožnik vloge, kljub pozivu sodišča, ni popravil tako, da bi bila sposobna za obravnavo (tožnik ni pojasnil ali njegova vloga pomeni pritožbo zoper sklep ali vlogo tožnika v sporu, ki jo sodišče prve stopnje vodi v predmetni zadevi), zato jo je bilo potrebno zavreči.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo - zavrženje zahteve
Tožnik je vložil dve zahtevi po nadaljnjem izplačevanju 80 % nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. O prvem zahtevku je odločal upravni organ, tožnik je zoper dokončno odločitev vložil tožbo. Po vložitvi te tožbe je tožnik pri tožencu vložil nov zahtevek, ki se prav tako nanaša na nadaljnje izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80 %. Zato je toženec na podlagi 4. odst. 129. člena ZUP ta zahtevek pravilno zavrgel.
V košarki šteje ekipa več kot 3 igralce oziroma člane in tako se izjemni dosežki v tem skupinskem športu ne morejo uveljaviti za priznanje Zoisova štipendije. V 21. členu Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij je namreč določeno, da kandidat lahko uveljavlja le individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek v skupini, ki šteje največ tri člane.
S prenehanjem delovnega razmerja ter prenehanjem opravljanja drugega ustreznega dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, ne glede na to, ali je zavarovanec to delo opravljal ali pa je bil ves čas v bolniškem staležu, tako da dela praktično niti ni nastopil, nastopijo zakonski razlogi za ustavitev izplačevanja delne invalidske pokojnine (159. člen ZPIZ-1). Iz pravnomočne odločbe izhaja, da je bila tožnici kot delovnemu invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni priznana pravica do delne invalidske pokojnine. S prenehanjem delovnega razmerja in po zaključenem bolniškem staležu tožnica ni upravičena do izplačevanja že odmerjene invalidske pokojnine, ker za izplačevanje ni pravne podlage. Zato tožbeni zahtevek, da se odločba tožene stranke o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine tožnici odpravi, ni utemeljen.
Toženka je za namene ugotavljanja upravičenosti do otroškega dodatka Centru za socialno delo posredovala napačne podatke o svojem dohodku, zaradi česar je v spornem obdobju neupravičeno prejela določen denarni znesek. Zato tožeča stranka v tem sporu od toženke utemeljeno terja vrnitev preveč izplačanih sredstev.
denarna socialna pomoč - socialnovarstveni prejemki
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Prejemnik ali prejemnica denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.
ZUPJS 15, 15/1, 15/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 4, 15.
otroški dodatek - znižano plačilo vrtca - način upoštevanja dohodka
Ker tožničin partner v preteklem letu ni imel obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, to pa izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), odločitev tožene stranke, ki je pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, ni pravilna.
Z odločbo je bila tožnici enkratna izredna denarna socialna pomoč dodeljena le za plačilo električne energije in nakup potrebščin za otroka. Ker je navedeni posamični upravni akt postal pravnomočen, bi smela tožnica odobren znesek izključno uporabiti le za namen, kot je bil določen v tem upravnem aktu. S tem bi se izognila izključitvenemu razlogu iz 3. odst. 31.c člena ZVS pri ponovnem uveljavljanju istovrstne denarne dajatve. Ker so bila dodeljena sredstva po navedeni odločbi uporabljena tudi za nakup živil in plačilo vrtca, za kar niso bila dodeljena, je bila nova zahteva za dodelitev izredne denarne socialne pomoči z izpodbijanima upravnima aktoma, ki sta predmet presoje v tem sodno socialnem sporu, pravilno in zakonito zavrnjena.