ZŠtip člen 24. ZUP člen 8, 140, 140/2, 243, 243/1, 245, 245/3.
Zoisova štipendija
Tožnica je pravočasno predložila potrdilo o udeležbi na prvenstvu v pomnjenju, to pa je dokazilo, ki ga tožnica predhodno (v prejšnjem študijskem letu) še ni uveljavljala za namen pridobitve Zoisove štipendije iz naslova izjemnih dosežkov. Organ, ki je izdal odločbo, bi moral zato, upoštevajoč 1. odst. 243. čl. ZUP, ob prejemu tožničine pritožbe dopolniti postopek in v primeru, da dokazila o udeležbi na prvenstvu Velike Britanije v pomnjenju dejansko ni imel v spisu, tožnico skladno z 2. odst. 140. čl. ZUP pozvati, da za svoje navedbe predloži dokaze. Navedeno je bilo še toliko bolj potrebno zato, ker obrazec vloge v spornem obdobju ni dopuščal niti specifikacije dejstev, na podlagi katerih se uveljavljajo izjemni dosežki, niti specifikacije dokazov. Ker tožena stranka ni ravnala na naveden način, temveč je tožničino pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, ne da bi predhodno dopolnila postopek in popolno ugotovila vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je njena odločitev nezakonita.
Zoisova štipendija - višina štipendije - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega bivališča
O dodelitvi državne in Zoisove štipendije, pa tudi o pripadajočem dodatku za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, na temelju 1. odst. 44. čl. ZŠtip, se odloči bodisi za obdobje od vložitve zahtevka bodisi z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa. Tožnik je pogoje za nadaljevanje pravice do Zoisove štipendije izpolnjeval na dan vpisa v izobraževalni program, pogoje za pridobitev dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča pa je pridobil šele z dnem prijave začasnega prebivališča. Navedeno pomeni, da mu je bila Zoisova štipendija pravilno dodeljena z dnem vpisa v izobraževalni program, medtem ko bi mu moral biti dodatek pravilno dodeljen od vložitve zahtevka dalje, saj na dan vpisa v izobraževalni program še ni izpolnjeval pogojev za priznanje dodatka.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo in aneks k poravnavi o vrnitvi neupravičeno izplačane štipendije. Iz zadnjega aneksa izhaja, koliko znaša dolg toženca in da ga bo toženec poravnal v 18-ih mesečnih obrokih. Ker toženec zahtevanega zneska tožeči stranki ni vrnil, tožeča stranka od toženca utemeljeno terja vtoževani znesek.
ZŠtip člen 2, 5, 5/1, 24, 24/1, 24/1-4, 48, 48/1, 48/1-1, 48/1-3, 48/2, 95, 95/1, 95/1-6. URS člen 14, 2, 53, 53/3, 54. ZVis člen 70.
mirovanje štipendijskega razmerja - Zoisova štipendija - mirovanje pravice - načelo enakosti - starši s statusom študenta
Prednostno obravnavanje določene skupine (staršev) pri mirovanju štipendijskega razmerja, kot je to v primeru ureditve v prvi alineji prvega odstavka 48. člena ZŠtip, sodi na polje proste presoje zakonodajalca, ki je pri uresničevanju načela socialne države precej široko. Kljub temu pa zakonodajalec ne sme razlikovati samovoljno, brez razumnega in iz narave stvari izhajajočega (stvarnega) razloga. Razlog za tako razlikovanje glede mirovanja štipendijskega razmerja med starši s statusom študenta, ki ponavljajo letnik, in tistimi študenti, ki kljub starševstvu letnik sicer opravijo, a z nižjo oceno od zahtevane, iz zakonodajnega gradiva ni razviden. Ureditev, ki izhaja iz prve in tretje alineje prvega odstavka 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZŠtip, tako pomeni, da je eden od staršev s statusom študenta, ki prejema starševski dodatek, kljub izobraževanju oziroma uspešno zaključenem letniku v bistveno slabšem položaju, kot bi bil, če bi ponavljal letnik. Določbo prvega odstavka 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZŠtip je zato treba ustavno skladno razlagati tako, da Zoisova štipendija ne miruje in se izplačuje materi s statusom študentke, ki prejema starševski dodatek, kljub nedoseganju zahtevane povprečne ocene.
Družinska pokojnina je v ZPIZ-1 opredeljena kot pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega, vdovska pokojnina pa kot pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju, ob tem da se pogoji za priznanje družinske oz. vdovske pokojnine presojajo v času nastanka zavarovalnega primera. ZPIZ-1, za razliko od ZPIZ/92, za vdovo ne uporablja več pojma družinska pokojnina, temveč vdovska pokojnina. Gre torej le za terminološko preimenovanje vsebinsko istovrstne pokojninske dajatve.
Z odločbo tožene stranke je že bilo odločeno o pogojih za priznanje pravice do družinske (sedaj vdovske) pokojnine. S to odločbo je tožena stranka pravnomočno odločila, da tožnici preneha pravica do družinske pokojnine z določenim dnem. Ker je bilo o uveljavljani pravici že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo, je tožena stranka na podlagi 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP zahtevo tožnice za priznanje pravice do vdovske pokojnine pravilno zavrgla. Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine na strani tožnice na dan nastanka zavarovalnega primera se niso spremenili, prav tako se ni spremenila pravna podlaga za uveljavitev pravice.
denarna socialna pomoč - pritožba - zavrženje pritožbe
Tožnik je na Center za socialno delo poslal prošnjo za finančno pomoč, da bi lahko položil določen denarni znesek pri okrajnem sodišču, s čimer bi se izognil posledicam izvršilnega postopka. Center za socialno delo (CSD) mu je odgovoril z dopisom, da za tak zahtevek nima na razpolago sredstev, da pa lahko uveljavlja ustrezno denarno pomoč po ZSV. Tožnik se je zoper dopis CSD pritožil. Stranka ima pravico do pritožbe le zoper odločbo, izdano na prvi stopnji in sicer v primeru, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi (prvi odstavek 229. člena ZUP). Ker navedeni dopis CSD ni niti odločba niti ni bilo odločeno o pravicah tožnika, je tožena stranka pritožbo tožnika utemeljeno zavrgla (drugi odstavek 240. člena ZUP).
Tožnik vloge, kljub pozivu sodišča, ni popravil tako, da bi bila sposobna za obravnavo (tožnik ni pojasnil ali njegova vloga pomeni pritožbo zoper sklep ali vlogo tožnika v sporu, ki jo sodišče prve stopnje vodi v predmetni zadevi), zato jo je bilo potrebno zavreči.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo - zavrženje zahteve
Tožnik je vložil dve zahtevi po nadaljnjem izplačevanju 80 % nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. O prvem zahtevku je odločal upravni organ, tožnik je zoper dokončno odločitev vložil tožbo. Po vložitvi te tožbe je tožnik pri tožencu vložil nov zahtevek, ki se prav tako nanaša na nadaljnje izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80 %. Zato je toženec na podlagi 4. odst. 129. člena ZUP ta zahtevek pravilno zavrgel.
V košarki šteje ekipa več kot 3 igralce oziroma člane in tako se izjemni dosežki v tem skupinskem športu ne morejo uveljaviti za priznanje Zoisova štipendije. V 21. členu Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij je namreč določeno, da kandidat lahko uveljavlja le individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek v skupini, ki šteje največ tri člane.
S prenehanjem delovnega razmerja ter prenehanjem opravljanja drugega ustreznega dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, ne glede na to, ali je zavarovanec to delo opravljal ali pa je bil ves čas v bolniškem staležu, tako da dela praktično niti ni nastopil, nastopijo zakonski razlogi za ustavitev izplačevanja delne invalidske pokojnine (159. člen ZPIZ-1). Iz pravnomočne odločbe izhaja, da je bila tožnici kot delovnemu invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni priznana pravica do delne invalidske pokojnine. S prenehanjem delovnega razmerja in po zaključenem bolniškem staležu tožnica ni upravičena do izplačevanja že odmerjene invalidske pokojnine, ker za izplačevanje ni pravne podlage. Zato tožbeni zahtevek, da se odločba tožene stranke o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine tožnici odpravi, ni utemeljen.
Toženka je za namene ugotavljanja upravičenosti do otroškega dodatka Centru za socialno delo posredovala napačne podatke o svojem dohodku, zaradi česar je v spornem obdobju neupravičeno prejela določen denarni znesek. Zato tožeča stranka v tem sporu od toženke utemeljeno terja vrnitev preveč izplačanih sredstev.
denarna socialna pomoč - socialnovarstveni prejemki
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Prejemnik ali prejemnica denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.
ZUPJS 15, 15/1, 15/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 4, 15.
otroški dodatek - znižano plačilo vrtca - način upoštevanja dohodka
Ker tožničin partner v preteklem letu ni imel obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, to pa izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), odločitev tožene stranke, ki je pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, ni pravilna.
Z odločbo je bila tožnici enkratna izredna denarna socialna pomoč dodeljena le za plačilo električne energije in nakup potrebščin za otroka. Ker je navedeni posamični upravni akt postal pravnomočen, bi smela tožnica odobren znesek izključno uporabiti le za namen, kot je bil določen v tem upravnem aktu. S tem bi se izognila izključitvenemu razlogu iz 3. odst. 31.c člena ZVS pri ponovnem uveljavljanju istovrstne denarne dajatve. Ker so bila dodeljena sredstva po navedeni odločbi uporabljena tudi za nakup živil in plačilo vrtca, za kar niso bila dodeljena, je bila nova zahteva za dodelitev izredne denarne socialne pomoči z izpodbijanima upravnima aktoma, ki sta predmet presoje v tem sodno socialnem sporu, pravilno in zakonito zavrnjena.
ZPIZ-1 člen 187. TZPZ člen 135, 135/1, 135/1-3. ZTPPIZ/72 člen 50, 50/1. ZTPPIZ/84 člen 64.
zavarovalna doba - kmetijska delavka - delo na kmetiji - delovno razmerje - elementi delovnega razmerja
Glede elementov delovnega razmerja ob delu na kmetiji je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da takšno delo ni vezano na osemurni delavnik, na čas počitka in odmorov v smislu, da bi bilo mogoče iz tega sklepati na obstoj delovnega razmerja. Bistveno za opravljanje kmečkega dela je stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjena plača. Vse ostalo, čas opravljanja dela, počitki in odmori, malica in podobno, je bilo za vse na kmetiji enako in v bistvu neopredeljeno. Pri delovnem razmerju na kmetiji je bil običajen način plačila, izplačilo dela plače v naravi (hrana in stanovanje pri delodajalcu), in da se je plača izplačevala v daljših obdobjih in ne mesečno.
Delo tožnice, ko je v spornem obdobju s prekinitvami delala na kmetiji svoje mame, ni vsebovalo vseh elementov delovnega razmerja (tožnica ni dobila plačila za delo na kemtiji), zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji za to obdobje prizna zavarovalna doba, ni utemeljen.
obvezno zdravstveno zavarovanje - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati in se jim s tem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. V sporu je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, ali si tožnica lahko s svojimi prejemki, ne glede na vir, zagotovi oziroma ima sredstva za preživetje sebe oziroma svoje družine. Ker se odškodnina za gmotno škodo v obliki izgubljenega zaslužka, ki jo je tožnica dobila kot enkratno izplačilo skupaj z zapadlo mesečno rento, všteva v premoženje, ki se upoštevajo pri dodeljevanju denarne socialne pomoči, tožnica do denarne socialne pomoči ni upravičena, ker njen dohodek presega minimalni dohodek družine.
Ker se pravica do upravičenosti do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev veže na pravico do denarne socialne pomoči, do katere tožnica ni upravičena, ta tudi ni upravičena do vtoževanih pravic (po 29. členu ZUPJS ima pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanec in po njih zavarovani družinski član na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma v skladu s 30. členom ZUPJS so državljani Republike Slovenije upravičeni do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči).
denarna socialna pomoč - prepoved reformacije in peus - izjeme
Bistvo načela prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika je v tem, da mu v polni meri omogoča uporabo v 25. členu Ustave RS zagotovljene pravice do pritožbe proti odločbam državnih in drugih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pravico pa bo mogel izkoristiti le v primeru, ko jo bo lahko vložil brez tehtanja in strahu, da se bo z vložitvijo pritožbe njegov položaj poslabšal. Zaradi tega je treba vse izjeme od tega pravila razlagati restriktivno. Presoji o tem, kako uravnotežiti na eni strani strankino popolno pravico do pritožbe, na drugi strani pa varstvo javne koristi, je opravil zakonodajalec s tem, ko je določil pogoje za odstop od prepovedi odločitve v škodo pritožnika (dopustno prekoračitev prepovedi reformacije in peus ureja ZUP v čl. 253/2). Že iz tega razloga toženec ni ravnal prav, ko je mimo pogojev iz drugega odstavka 253. člena ZUP odločil v škodo tožnice, s tem da je ob reševanju pritožbe tožnice na višino dodeljene socialne pomoči odpravil odločbo Centra za socialno delo in tožnici naložil, da prejeto socialno pomoč vrne.
denarna socialna pomoč - zavrženje tožbe - sestava tožbe
Ker tožnik, kljub pozivu sodišča, tožbe ni popravil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (sodišču ni predložil dokončni upravni akt v dveh izvodih), jo je bilo potrebno zavreči.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila prejeto štipendijo, če letnika ne bo uspešno zaključila in predložila ustreznega dokazila o vpisu v drugi letnik. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena OZ dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki.