Sodišče ni dolžno pozvati predlagatelja, da dopolni vlogo, s katero predlaga odložitev plačila sodnih taks, temveč odloči na podlagi predloženih dokazil.
Ob odločanju o tožnikovem zahtevku za znižanje preživninske obveznosti, materialni položaj novega partnerja preživninskega zavezanca ne more biti odločilna okoliščina za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik navaja v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da dobavljeno blago ne ustreza, glede tega, da je napake grajal, pa ne priloži nobenega dokaza, je tak ugovor neobrazložen.
ZD člen 62, 210, 210/2, 210/2-1, 62, 210, 210/2, 210/2-1.
veljavnost oporoke - spor o dejstvih - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Trditev, da zapustnica zaradi bolezenskega stanja ni bila sposobna za razsojanje - oporočno sposobna, da ni zmogla brati in pisati, ker zaradi bolezenskega stanja ni videla in da oporoke sama ni podpisala, so dejstva, ki so med dediči sporna. To je tudi narekovalo prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pot pravde.
denarna odškodnina - pravica - negmotna škoda - strah ob škodnem dogodku - sekundarni strah
Pravica do denarne odškodnine za pretrpljen strah ni vezana samo na strah ob škodnem dogodku temveč na nek drug strah, do katerega je prišlo v kateremkoli kasnejšem času, ki pa je posledično vezan na škodni dogodek, ob pogoju, da je strah takšne intenzivnosti in trajanja, da pomeni veljavno podlago za prisojo denarne odškodnine.
Če je toženec plačal kupnino iz prodajne pogodbe s tožnikom neposredno tretji osebi, ki je sklenila s tožnikom komisijsko pogodbo, pa tožnik na to osebo terjatve iz prodajne pogodbe ni prenesel, kupnina ni plačana upravičeni osebi.
razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
S tem, da je sodišče prve stopnje, ob nasprotujočih si navedbah obtoženca in oškodovanca glede odločilnih dejstev, ugodilo le predlogu državnega tožilca za odreditev medicinskega izvedenca, zavrnilo pa vse predloge obrambe za zaslišanje očividcev, ki jih je v oporo svojih zatrjevanj, da je oškodovanec prvi s pestjo udaril obtoženca v obraz, podal obtoženčev zagovornik, v tolikšni meri kršilo pravico do obrambe, da je to moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
Republika Slovenija je aktivno legitimirana za uveljavljanje lastninske pravice na zemljiščih z zalogami gline tožene stranke kot mineralnimi surovinami, ki so poleg drugih naravnih virov prešle v lastnino Republike Slovenije z uveljavitvijo Zakona o varstvu okolja.
Za vertikalno plast zemljišča pod površino, ki vsebuje omembe vredne zaloge gline, ni mogoče izstaviti zemljiško knjižne listine in doseči njenega vpisa, ampak le za zemljiško knjižno parcelo v celoti.
Tožena stranka ne more s pritožbo uspešno izpodbijati sodbe, ki jo je sodišče izdalo na podlagi glavne obravnave, opravljene v njeni nenavzočnosti, če je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, pa svojega izostanka ni opravičila.
ZPP (1977) člen 313, 496a, 496a/1, 313, 496a, 496a/1.
združitev pravd v skupno obravnavanje - predpostavke združitve
Odločitev o združitvi pravd v skupno obravnavanje je stvar procesnega vodstva, ki ima svoj temelj v 313. členu ZPP. Tako se s sklepom lahko združi več pravd med istimi osebami, ki tečejo pred istim sodiščem, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški.
Čeprav istovrstnost pravne in dejanske podlage ni pogoj za združitev pravd, pa se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da bi združitev obeh zadev postopek prej zavlekla, kot pa pospešila.
V pravdi zaradi odpovedi najemne pogodbe se najemnik poleg razlogov, ki so navedeni v Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih lahko sklicuje na splošne civilno pravne predpise zaradi stvarnih ali pravnih napak predmeta pogodbe.
Odškodninski zahtevek, ki ga ima naročnik proti prevzemniku posla zaradi zatrjevanih napak opravljenega posla, mora v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe uveljavljati s pobotnim ugovorom.
izvršilno sredstvo - sprememba sredstev in predmetov izvršbe
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom dovolilo novo izvršilno sredstvo, to je izvršbo na nepremičnine dolžnika, ker izvršba s prvotnim sredstvom ni bila uspešna. Razlog, da izvršba s prvotnim sredstvom ni bila uspešna, je bil ravno razlog za dovolitev novega izvršilnega sredstva, ne pa razlog, ki bi preprečeval nadaljnjo izvršbo, kot to zmotno misli pritožnik.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na sodbo v celoti vezano (prim. 1. odst. 17. člena ZIZ). To pomeni, da sodišče ne odloča o obstoju terjatve, saj presojo pravilnosti in zakonitosti le-tega ne more več spuščati.
Ugovor zoper sklep o izvršbi v postopku, lahko dolžnik vloži le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in ki so primeroma našteti v 1. do 12. točki 1. odst. 55. člena ZIZ.
postopek za ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice
Sodišče uredi sporno mejo primarno na podlagi močnejše pravice (I.
odst. 136. člena ZNP) in šele kadar pogoji za odločanje na podlagi močnejše pravice niso podani, se meja uredi po zadnji mirni posesti (3. odst. 136. člena ZNP) oziroma, če se tudi zadnja mirna posest ne da ugotoviti, pride v upoštev razdelitev sporne površine po pravični oceni sodišča (4. odst. 136. člena ZNP). Sodišče mora pri izdaji sklepa o ureditvi meje upoštevati določbo 2. odst. 138. člena ZNP in pri tem ne le natančno opisati določeno mejo, temveč tudi navesti ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora.