sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da se znesek po predlogu za izvršbo ne ujema z njegovim saldom. Ta trditev bi bila v pravdi za odločitev o terjatvi irelevantna. V zvezi z dolžnikovimi trditvami, da se je z upnikom dogovoril, da bo dolg poplačal takoj, ko bo sam dobil plačilo iz stečajne mase stečajnega dolžnika S.. d.o.o. pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik uveljavlja upošteven ugovorni razlog, vendar pa za svoje trditve, torej obstoj navednega dogovora z upnikom, dolžnik ni predložil oziroma predlagal nobenih dokazov, kot to predpisuje 2. odst. 53. čl. ZIZ.
disciplinski postopek - ravnanje profesorja - zloraba položaja
Glede na položaj profesorja v razredu, pomeni nakazovanje oblin dijakinje med izpraševanjem nedovoljen poseg v dijakinjino osebno sfero in v tem smislu zlorabo položaja in pooblastil pedagoga - profesorja.
denarna odškodnina - pravica - negmotna škoda - strah ob škodnem dogodku - sekundarni strah
Pravica do denarne odškodnine za pretrpljen strah ni vezana samo na strah ob škodnem dogodku temveč na nek drug strah, do katerega je prišlo v kateremkoli kasnejšem času, ki pa je posledično vezan na škodni dogodek, ob pogoju, da je strah takšne intenzivnosti in trajanja, da pomeni veljavno podlago za prisojo denarne odškodnine.
ZIZ člen 53, 58, 58/3, 53, 58, 58/3. ZPP člen 155, 155/2, 155, 155/2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - izvršilni stroški - davek na dodano vrednost - obračunavanje odvetniških storitev - davek na dodano vrednost
Ugovor M.K., da on ni dolžnik po izvršilnem naslovu, temveč je to gospodarska družba v lasti njegove sestre, ki nosi enako ime kot nekdanja obratovalnica v lasti M.K., ni utemeljen, saj iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, izhaja, da je dolžnik M.K. pravni naslednik svoje nekdanje obratovalnice.
ZPP v 2.odstavku 155.člena določa, da se v primeru, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, taki stroški odmerijo po tarifi. Ker predmetna zakonska določba torej napotuje na uporabo Odvetniške tarife, ta pa ne predpisuje obračunavanja odvetniških storitev z upoštevanjem 19% davka na dodano vrednost, odvetnik ni upravičen do plačila svojih storitev po pravilu število točk za posamezno storitev x vrednost točke + 19% davek na dodano vrednost.
pobot - procesno pobotanje - pobotni ugovor - nasprotna tožba zaradi pobota - stvarna pristojnost - posojilna pogodba
Ker je toženec celotno v pobot navajano terjatev zajel z nasprotno tožbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je podal le to tožbo in ne tudi hkratnega ločenega pobotnega ugovora do višine po tožniku iztoževane terjatve.
Nasprotna tožba je po procesni naravi samostojna tožba. Zato sodišče, kadar niso izpolnjeni pogoji za vložitev nasprotne tožbe po členu 189 ZPP/77, takšne tožbe ne zavrže, temveč z njo ravna kakor z vsako drugo tožbo, torej jo izloči iz obravnavanja in z njo nadalje postopa v skladu z določbami ZPP.
Tožnik je uspel dokazati, da je tožencu posodil določen znesek denarja in da mu ga ta ni vrnil.
Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 1. točki 45. člena ZDDO (dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerimi se krni ugled državnega organa), zadošča ocena pristojnega disciplinskega organa, da ima kršitev znake kaznivega dejanja oz. prekrška. V navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da mora biti zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo, zato tudi sodišču ni potrebno prekiniti postopka do zaključka kazenskega postopka.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor v delu, v katerem je naloženo plačilo terjatve
Procesnega sklepa sodišča prve stopnje, izdanega po 2. odst. 62. člena ZIZ, ni mogoče izpodbiti s trditvami o izpolnjeni terjatvi, saj se bo o tej odločalo v pravdnem postopku.
Utemeljeno okrožni državni tožilec v pritožbi navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obdolženec v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja ni ravnal z goljufivim namenom vprašljiva. Upravičena tako opozarja, da podjetje, katerega lastnik naj bi bil, sploh ni poslovalo in to že od leta 1992, tako da tudi prilivov na žiro račun podjetja ni bilo. Nadalje okrožni državni tožilec tudi upravičeno opozarja na okoliščino, da obdolženec razen manjšega dela dolga, katerega naj bi plačal šele po grožnji s policijo ni plačal še ničesar, ne glede na to, da je v času sklenitve posla minilo že več kot pet let.
Dolžnikova trditev, da po njegovi evidenci upniku ne dolguje ničesar, oziroma, da upnik dolguje njemu določen znesek ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo, dovoljeno na podlagi izvršilnega naslova.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predlog za nadomestitev pripora s hišnim priporom po vsebini logično predstavlja predvsem predlog za odpravo pripora (torej oceno, da pripor ni več neogibno potreben), kakor tudi predlog za odreditev hišnega pripora. Po določbi VI. odst. 199 a čl. ZKP se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave hišnega pripora, smiselno opravljajo določbe tega zakona o priporu. Vprašanje (ne) dovoljenosti pritožbe zoper sklep senata, s katerim le ta zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora po vloženi obtožnici, rešuje določba IV. odst. 207. čl. ZKP (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 18. in 19.6. 1996) ter je zato sklicevanje pritožnikov o dovoljenosti pritožbe po določbi I. odst. 399. čl. ZKP, neutemeljeno.
Sodišče mora ob tem, ko odloča o spremembi izvršilnega sredstva, po uradni dolžnosti paziti na to, ali ne gre za prejemek dolžnika, ki bi bil izvzet iz izvršbe.
Odškodninski zahtevek, ki ga ima naročnik proti prevzemniku posla zaradi zatrjevanih napak opravljenega posla, mora v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe uveljavljati s pobotnim ugovorom.
zapuščinska obravnava - dedna izjava - vsebina sklepa o dedovanju - sodna taksa
Sklep o dedovanju mora vsebovati navedbo vseh nepremičnin in premičnin. Če dediči niso seznanjeni z vso zapuščino, tudi ne morejo izoblikovati prave volje o sprejemu ali odpovedi dediščini.
Zakon o dedovanju dopušča, da prizadeta oseba poda sodišču pisno izjavo, če ne pride na obravnavo.
Predlog za cenitev po izvedencu lahko poda vsak taksni zavezanec, ki meni, da mu je sodišče zaradi previsoko ocenjene vrednosti zapuščine odmerilo v plačilo previsok znesek sodne takse.
učinek obveznosti - izpolnitev obveznosti - pogodba o delu
Tožena stranka, ki se je s pogodbo zavezala plačati tožniku avtorski honorar, mora svojo obveznost po pogodbi tudi izpolniti in ni upravičena preračunavati avtorskega honorarja mimo pogodbenih določb v delovne ure.
ZST člen 28, 28/1, 28, 28/1. ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4.
predlog za izvršbo - izterjava neplačane takse - sklep o odmeri sodne takse zaradi neplačila takse ob nastanku taksne obveznosti
Če taksni zavezanec ne plača takse tedaj, ko nastane taksna obveznost, to je ob vložitvi predloga za izvršbo, mora sodišče prve stopnje po 28. členu ZST izdati sklep o odmeri neplačane in kazenske takse. Ker ob času izdaje izpodbijanega sklepa dne 28.9.1999 (in tudi njegove odprave dne 30.9.1999) taksa še ni bila plačana, je izpodbijani sklep o odmeri neplačane sodne takse pravilen, saj prvostopno sodišče odloča po stanju ob izdaji sklepa.