Delavca - člana inventurne komisije za popis osnovnih sredstev, sta huje kršila delovne obveznosti po pravilniku tožene stranke o delovnih razmerjih (nevestno oz. malomarno opravljanje delovnih obveznosti, neopravljanje dela...), če sta opravila le popis osnovnih sredstev, nista pa hotela podpisati poročila predsednika inventurne komisije niti nista sama izdelala poročila o opravljenem popisu s predlogi, ki bi moralo biti v določenem roku izročeno organu upravljanja.
ZKP člen 200, 200/2, 205, 205/2, 200, 200/2, 205, 205/2.
podaljšanje pripora med preiskavo - potrebni čas trajanja
Če izvenrazpravni senat kljub temu, da opravila za dokončanje preiskave niso obsežna, podaljša že odrejeni pripor za maksimalni rok dveh mesecev, ga sodišče druge stopnje ob ugoditvi pritožbam v tem delu sme skrajšati po lastni oceni trajanja potrebnih opravil na en mesec.
Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb postopka, ne pa zaradi nepopolno ali nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pripoznava je veljavna, če je bila podana s strani pooblaščenca tožene stranke, ki je imel pooblastilo za pripoznavo zahtevka.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZGD člen 452, 452. ZTPDR člen 69, 69/3, 69, 69/3.
suspenz - zakonitost izrečenega suspenza
Delodajalcu ni potrebno ugotavljati kvalifikatornih okoliščin po 69. čl. ZTPDR kot pogoja za zakonitost izrečenega suspenza delavcu, če je delavec s storitvijo očitane hujše kršitve delovnih obveznosti povzročil toženi stranki večjo škodo (282.707,50 SIT), ker je že s tem izpolnjen zakonski pogoj za zakonit izrek suspenza.
sklep o ustavitvi izvršbe - izvršilni stroški - predujem za izvršilne stroške
Sodišče prve stopnje bi moralo, preden je izdalo sklep o ustavitvi izvršbe, predhodno preveriti v računovodstvu, ali je upnik predujem dejansko nakazal ali ne (upnik je ob plačilu predujma navedel napačno opravilno številko zadeve).
denarna odškodnina - pravica - negmotna škoda - strah ob škodnem dogodku - sekundarni strah
Pravica do denarne odškodnine za pretrpljen strah ni vezana samo na strah ob škodnem dogodku temveč na nek drug strah, do katerega je prišlo v kateremkoli kasnejšem času, ki pa je posledično vezan na škodni dogodek, ob pogoju, da je strah takšne intenzivnosti in trajanja, da pomeni veljavno podlago za prisojo denarne odškodnine.
ZGD člen 580. ZOR člen 8, 27, 277, 277/1, 321, 336, 337, 343. ZPP(1977) člen 496a. Odlok o oskrbi z vodo člen 3, 6, 7, 12, 33.
sklenitev pogodbe - oskrba z vodo - odgovornost - odprava okvare - naključje - zamudne obresti - pasivna legitimacija - lastninsko preoblikovanje družbe
Iz izpiska javne knjige, to je sodnega registra, je razvidno, da gre pri toženi stranki za lastninsko preoblikovanje in uskladitev v smislu 580. čl. ZGD. C. p.o. in C. d.d. sta ena in ista pravna oseba, zato je podana pasivna legitimacija dolžnika.
Tožena stranka je dolžna vodo plačati, saj jo je tudi porabila. Iz 3. čl. Odloka o oskrbi z vodo jasno izhaja, da je uporabnik fizična ali pravna oseba, ki vodo uporablja, pri čemer je lastništvo objektov, v katerih je odjemno mesto za vodo, povsem irelevantno.
Pok cevi pritožbeno sodišče obravnava kot naključje, ki se je pripetilo na strani tožene stranke kot uporabnika vodovoda, zato je slednja tudi dolžna nositi posledice tega dogodka.
Domneva, če je plačana glavnica, da veljajo za plačane tudi obresti, velja samo za primer, ko je izstavljena pobotnica (upnikovo potrdilo, da je dolžnik plačal - prim. 321. čl. ZOR), ne pa za primer prenehanja obveznosti s pobotom (kompenzacijo). S pobotom preneha glavna terjatev ter akcesorne pravice, ki so namenjene za zavarovanje le-te (poroštvo, zastava, pridržna pravica itd.), zapadle, a neplačane obresti pa nasprotno postanejo samostojna terjatev, v kolikor niso bile izrecno vračunane in plačane s kompenzacijo.
Podlaga za ugotavljanje nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil (drugi odstavek 68.člena KZ) so med drugim tudi okoliščine, v katerih je obtoženec storil predmetno kaznivo dejanje.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri tem je poudarilo, da ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi obdolženca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik svojih ugovornih navedb o domnevnem plačevanju dobavljene kave upniku z gotovino ter o domnevnem poplačilu svojih dolgov ob zaprtju lokala ni podkrepil s predložitvijo nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - zastava
Če upnik predlaga začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja s stvarjo, ki jo mora imetnik stvari po sodni odločbi izročiti dolžniku kot lastniku, ni verjetno izkazana upnikova terjatev, ki naj bi temeljila na zastavni pravici upnika na tej stvari, če je zastavno pogodbo glede te stvari sklenil njen imetnik.
Le z zatrjevanjem o vlaganju denarnih sredstev v nakup nepremičnine, ki jo je kupil toženec, ne da bi tožnik dokazal obstoj kateregakoli pogoja za pridobitev lastninske pravice po 20. čl. ZTLR, tožnik ne more pridobiti lastninske pravice na kupljeni nepremičnini, kot tudi ne, če bi dejansko prispeval sredstva k nakupu ob enakem stanju.
Republika Slovenija je aktivno legitimirana za uveljavljanje lastninske pravice na zemljiščih z zalogami gline tožene stranke kot mineralnimi surovinami, ki so poleg drugih naravnih virov prešle v lastnino Republike Slovenije z uveljavitvijo Zakona o varstvu okolja.
Za vertikalno plast zemljišča pod površino, ki vsebuje omembe vredne zaloge gline, ni mogoče izstaviti zemljiško knjižne listine in doseči njenega vpisa, ampak le za zemljiško knjižno parcelo v celoti.
Tožena stranka ne more s pritožbo uspešno izpodbijati sodbe, ki jo je sodišče izdalo na podlagi glavne obravnave, opravljene v njeni nenavzočnosti, če je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, pa svojega izostanka ni opravičila.
Pritožba ni bila vložena v razumnem roku, če je tožnica - delavka zahtevala sodno varstvo po 23 mesecih od vložitve ugovora zoper prvostopni sklep delodajalca. Dejstvo, da je bila tožnica v tem času večinoma v bolniškem staležu, ne vpliva na takšno odločitev.
Tožbe, ki je kot dokazilo priložena zaprosilu, ni mogoče šteti kot tožbe in jo tako tudi obravnavati, ker ni podane zahteve za sodno varstvo, kar je bistvo in smisel vsake tožbe.
Ker sodišče na glavno obravnavo tožencu, kjer naj bi ga sodišče zaslišalo ni bilo vročeno osebno oziroma tako, kot je določeno v 142. členu ZPP, sodišče pa je na naroku zaslišalo le nasprotno stranko in glavno obravnavo zaključilo, tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 354. člena ZPP.
ZIZ člen 53, 58, 58/3, 53, 58, 58/3. ZPP člen 155, 155/2, 155, 155/2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - izvršilni stroški - davek na dodano vrednost - obračunavanje odvetniških storitev - davek na dodano vrednost
Ugovor M.K., da on ni dolžnik po izvršilnem naslovu, temveč je to gospodarska družba v lasti njegove sestre, ki nosi enako ime kot nekdanja obratovalnica v lasti M.K., ni utemeljen, saj iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, izhaja, da je dolžnik M.K. pravni naslednik svoje nekdanje obratovalnice.
ZPP v 2.odstavku 155.člena določa, da se v primeru, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, taki stroški odmerijo po tarifi. Ker predmetna zakonska določba torej napotuje na uporabo Odvetniške tarife, ta pa ne predpisuje obračunavanja odvetniških storitev z upoštevanjem 19% davka na dodano vrednost, odvetnik ni upravičen do plačila svojih storitev po pravilu število točk za posamezno storitev x vrednost točke + 19% davek na dodano vrednost.