ZKP člen 205, 205/2, 371, 371/2, 205, 205/2, 371, 371/2.
podaljšanje pripora - seznanitev zagovornika
Če sodišče v nasprotju z določbami drugega odst. 205. čl. ZKP zagovornika ne seznani s predlogom za podaljšanje pripora, je lahko podana le bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odst.
371. čl. ZKP, za kar pa mora biti izkazana verjetnost, da bi opustitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa o podaljšanju pripora.
Iz podatkov spisa izhaja, da je bil predlog za podaljšanje pripora že 21.10.1999 poslan zagovorniku obdolženke tako, da je bil izročen vložišču, kjer je bil na razpolago zagovorniku. Dejstvo, da je zagovornik sodno pismo prevzel šele 26.10., na dan ko je senat odločal o podaljšanju pripora, zato ne more kazati na kršitev navedene določbe.
Delavca - člana inventurne komisije za popis osnovnih sredstev, sta huje kršila delovne obveznosti po pravilniku tožene stranke o delovnih razmerjih (nevestno oz. malomarno opravljanje delovnih obveznosti, neopravljanje dela...), če sta opravila le popis osnovnih sredstev, nista pa hotela podpisati poročila predsednika inventurne komisije niti nista sama izdelala poročila o opravljenem popisu s predlogi, ki bi moralo biti v določenem roku izročeno organu upravljanja.
Zaradi spreminjanja predpisov, ki določajo višino obrestne mere zamudnih obresti, obrestne mere zamudnih obresti ni treba navesti v izreku sodbe. Izraz "zakonite zamudne obresti" v sodni praksi označuje zamudne obresti po obrestni meri, ki je za posamezno časovno obdobje določena z zakonom, naj si bo z ZOR ali z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti.
Sodišče se ne more spuščati v samo vsebino sklepa o prenehanju delovnega razmerja, v presojo, ali je bil izostanek delavca opravičen ali neopravičen, če je sklep o prenehanju delovnega razmerja postal dokončen in tudi pravnomočen, ker ga delavec - tožnik ni izpodbijal v prekluzivnih rokih, določenih v 80. in 83. členu ZTPDR. V takem primeru se tožba zavrže.
Solastnik zemljiškoknjižnega telesa II za katerega ni vpisana pravica uporabe v zemljiškoknjižnem telesu I lahko zahteva vpis lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini le, če sodišču skupaj z zemljiškoknjižnim predlogom predloži odločbo o funkcionalnem zemljišču.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik svojih ugovornih navedb o domnevnem plačevanju dobavljene kave upniku z gotovino ter o domnevnem poplačilu svojih dolgov ob zaprtju lokala ni podkrepil s predložitvijo nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Republika Slovenija je aktivno legitimirana za uveljavljanje lastninske pravice na zemljiščih z zalogami gline tožene stranke kot mineralnimi surovinami, ki so poleg drugih naravnih virov prešle v lastnino Republike Slovenije z uveljavitvijo Zakona o varstvu okolja.
Za vertikalno plast zemljišča pod površino, ki vsebuje omembe vredne zaloge gline, ni mogoče izstaviti zemljiško knjižne listine in doseči njenega vpisa, ampak le za zemljiško knjižno parcelo v celoti.
Dogovor o prevzemu dolga, ki je bil sklenjen v pisni obliki znotraj enoletnega roka pred uvedbo stečaja, je mogoče izpodbijati, čeprav so ustni dogovori med strankami začeli teči že v času pred začetkom tega roka.
Tožbe, ki je kot dokazilo priložena zaprosilu, ni mogoče šteti kot tožbe in jo tako tudi obravnavati, ker ni podane zahteve za sodno varstvo, kar je bistvo in smisel vsake tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL01401
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 187, 187/2. ZOR člen 132, 542, 542/2, 549, 549/1, 132, 542, 542/2, 549, 549/1. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
ugotovitvena tožba - pravni interes - finančni leasing - razveza pogodbe - uporaba pravil o prodaji na obroke
Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz stečajnega spisa pravilno sklepalo, da tožeča stranka za to tožbo nima pravnega interesa v smislu drugega odstavka 187. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
Tožeča stranka je v tem postopku zahtevala ugotovitev obstoja terjatve za četrti in peti obrok v skupnem znesku 36,442.000,00 SIT s pripadki, ne pa tudi plačila šestega in sedmega obroka. Iz napotitvenega sklepa stečajnega senata izhaja, da je bila tožeča stranka napotena na pravdo le za neplačane obroke najemnine, ne pa za pogodbeno dogovorjeno odškodnino v višini 7,421.183,25 SIT s pripadki.
Prodaja na obroke je urejena v 6. odseku sedmega oddelka prodajne pogodbe (primeri prodaje s posebnimi dogovori). Drugi odstavek 542. člena ZOR določa, da se določbe tega odseka o prodaji na obroke uporabljajo le, če je kupec posameznik. Ker je tožena stranka pravna oseba, zato ni mogoča uporaba pravil o prodaji na obroke v smislu prvega odstavka 550. člena ZOR.
Napačna pravna opredelitev sodišča prve stopnje za nadaljnjo odločitev niti ne bo bistvena. Učinki razdrte pogodbe, ki je nesporno bila razdrta med pravdnima strankama, so namreč urejeni tudi v splošnih določbah ZOR, to je v 132. členu ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnik je zoper sklep o izvršbi obrazloženo ugovarjal le deloma, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi glede celotnega zahtevka.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor v delu, v katerem je naloženo plačilo terjatve
Procesnega sklepa sodišča prve stopnje, izdanega po 2. odst. 62. člena ZIZ, ni mogoče izpodbiti s trditvami o izpolnjeni terjatvi, saj se bo o tej odločalo v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri tem je poudarilo, da ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi obdolženca.
sklep o ustavitvi izvršbe - izvršilni stroški - predujem za izvršilne stroške
Sodišče prve stopnje bi moralo, preden je izdalo sklep o ustavitvi izvršbe, predhodno preveriti v računovodstvu, ali je upnik predujem dejansko nakazal ali ne (upnik je ob plačilu predujma navedel napačno opravilno številko zadeve).
Tožnica, ki ni dokazala, da ji je bilo stanovanje v celoti oddano v podnajem, ker si je imetnik stanovanjske pravice pridržal v uporabi manjšo sobo, ki jo je občasno uporabljal, pa četudi ne za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb, ji ne gredo pravice po 149. čl. SZ in tudi ne do odkupa stanovanja po 117. čl. SZ.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik navaja v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da dobavljeno blago ne ustreza, glede tega, da je napake grajal, pa ne priloži nobenega dokaza, je tak ugovor neobrazložen.