ZKP člen 200, 200/2, 205, 205/2, 200, 200/2, 205, 205/2.
podaljšanje pripora med preiskavo - potrebni čas trajanja
Če izvenrazpravni senat kljub temu, da opravila za dokončanje preiskave niso obsežna, podaljša že odrejeni pripor za maksimalni rok dveh mesecev, ga sodišče druge stopnje ob ugoditvi pritožbam v tem delu sme skrajšati po lastni oceni trajanja potrebnih opravil na en mesec.
Delavca - člana inventurne komisije za popis osnovnih sredstev, sta huje kršila delovne obveznosti po pravilniku tožene stranke o delovnih razmerjih (nevestno oz. malomarno opravljanje delovnih obveznosti, neopravljanje dela...), če sta opravila le popis osnovnih sredstev, nista pa hotela podpisati poročila predsednika inventurne komisije niti nista sama izdelala poročila o opravljenem popisu s predlogi, ki bi moralo biti v določenem roku izročeno organu upravljanja.
Zaradi spreminjanja predpisov, ki določajo višino obrestne mere zamudnih obresti, obrestne mere zamudnih obresti ni treba navesti v izreku sodbe. Izraz "zakonite zamudne obresti" v sodni praksi označuje zamudne obresti po obrestni meri, ki je za posamezno časovno obdobje določena z zakonom, naj si bo z ZOR ali z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti.
ZKP člen 205, 205/2, 371, 371/2, 205, 205/2, 371, 371/2.
podaljšanje pripora - seznanitev zagovornika
Če sodišče v nasprotju z določbami drugega odst. 205. čl. ZKP zagovornika ne seznani s predlogom za podaljšanje pripora, je lahko podana le bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odst.
371. čl. ZKP, za kar pa mora biti izkazana verjetnost, da bi opustitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa o podaljšanju pripora.
Iz podatkov spisa izhaja, da je bil predlog za podaljšanje pripora že 21.10.1999 poslan zagovorniku obdolženke tako, da je bil izročen vložišču, kjer je bil na razpolago zagovorniku. Dejstvo, da je zagovornik sodno pismo prevzel šele 26.10., na dan ko je senat odločal o podaljšanju pripora, zato ne more kazati na kršitev navedene določbe.
zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti
Za odločitev o zahtevku za izbris imena pokojnika in drugih njegovih osebnih podatkov iz spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne je treba ugotoviti, kdo je lastnik spomenika.
ZGD člen 580. ZOR člen 8, 27, 277, 277/1, 321, 336, 337, 343. ZPP(1977) člen 496a. Odlok o oskrbi z vodo člen 3, 6, 7, 12, 33.
sklenitev pogodbe - oskrba z vodo - odgovornost - odprava okvare - naključje - zamudne obresti - pasivna legitimacija - lastninsko preoblikovanje družbe
Iz izpiska javne knjige, to je sodnega registra, je razvidno, da gre pri toženi stranki za lastninsko preoblikovanje in uskladitev v smislu 580. čl. ZGD. C. p.o. in C. d.d. sta ena in ista pravna oseba, zato je podana pasivna legitimacija dolžnika.
Tožena stranka je dolžna vodo plačati, saj jo je tudi porabila. Iz 3. čl. Odloka o oskrbi z vodo jasno izhaja, da je uporabnik fizična ali pravna oseba, ki vodo uporablja, pri čemer je lastništvo objektov, v katerih je odjemno mesto za vodo, povsem irelevantno.
Pok cevi pritožbeno sodišče obravnava kot naključje, ki se je pripetilo na strani tožene stranke kot uporabnika vodovoda, zato je slednja tudi dolžna nositi posledice tega dogodka.
Domneva, če je plačana glavnica, da veljajo za plačane tudi obresti, velja samo za primer, ko je izstavljena pobotnica (upnikovo potrdilo, da je dolžnik plačal - prim. 321. čl. ZOR), ne pa za primer prenehanja obveznosti s pobotom (kompenzacijo). S pobotom preneha glavna terjatev ter akcesorne pravice, ki so namenjene za zavarovanje le-te (poroštvo, zastava, pridržna pravica itd.), zapadle, a neplačane obresti pa nasprotno postanejo samostojna terjatev, v kolikor niso bile izrecno vračunane in plačane s kompenzacijo.
Ugovora, da je upnica postala polnoletna ob sicer izvršilnem in izvršljivem naslovu, ki se nanaša na mladoletno upnico, v izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati.
Podlaga za ugotavljanje nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil (drugi odstavek 68.člena KZ) so med drugim tudi okoliščine, v katerih je obtoženec storil predmetno kaznivo dejanje.
Če je v objavljenem razpisu tožeča stranka zahtevala predložitev podatkov in dokumentacije iz 12. člena Odredbe, istočasno pa v razpisni dokumentaciji med potrebnimi dokazili navedla tudi reference, ni mogoče pritrditi pritožniku, da referenc kot sestavine ponudbe tožeča stranka ni zahtevala.
litispendenca - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Za zaključek, da litispendenca ne obstoji, ne zadošča ugotovitev, da v pravdni zadevi XX tožeča stranka vtožuje drugačen znesek na podlagi posojilne pogodbe z drugačnim datumom, sklenjene med istima pravdnima strankama, temveč je potrebno ugotoviti tudi dejansko podlago obeh pravdnih zadev. Le to pa je mogoče ugotoviti tudi z izvedbo novih dokazov.
izvršba na plačo - stranka izvršilnega postopka - resničnost navedb v ugovoru
Sklep, s katerim sodišče ugodi upnikovemu predlogu iz 1. odst. 134. čl. ZIZ, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da ima položaj dolžnika v procesnopravnem smislu delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu o izvršbi. Slednjemu je zaradi interesa, da v postopku zmaga dolžnik (bivši dolžnikov dolžnik) treba priznati status intervenienta.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1, 178, 178/2, 179, 179/1.
ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o vrednosti nepremičnine utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, ki ugotavlja tržno ceno nepremičnine na dan cenitve.
Izvedeniško mnenje je bilo dolžniku vročeno pa mu ni oporekal, v pritožbi pa je navedel le splošne ugovore, ne da bi zanje ponudil dokaze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL01401
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 187, 187/2. ZOR člen 132, 542, 542/2, 549, 549/1, 132, 542, 542/2, 549, 549/1. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
ugotovitvena tožba - pravni interes - finančni leasing - razveza pogodbe - uporaba pravil o prodaji na obroke
Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz stečajnega spisa pravilno sklepalo, da tožeča stranka za to tožbo nima pravnega interesa v smislu drugega odstavka 187. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
Tožeča stranka je v tem postopku zahtevala ugotovitev obstoja terjatve za četrti in peti obrok v skupnem znesku 36,442.000,00 SIT s pripadki, ne pa tudi plačila šestega in sedmega obroka. Iz napotitvenega sklepa stečajnega senata izhaja, da je bila tožeča stranka napotena na pravdo le za neplačane obroke najemnine, ne pa za pogodbeno dogovorjeno odškodnino v višini 7,421.183,25 SIT s pripadki.
Prodaja na obroke je urejena v 6. odseku sedmega oddelka prodajne pogodbe (primeri prodaje s posebnimi dogovori). Drugi odstavek 542. člena ZOR določa, da se določbe tega odseka o prodaji na obroke uporabljajo le, če je kupec posameznik. Ker je tožena stranka pravna oseba, zato ni mogoča uporaba pravil o prodaji na obroke v smislu prvega odstavka 550. člena ZOR.
Napačna pravna opredelitev sodišča prve stopnje za nadaljnjo odločitev niti ne bo bistvena. Učinki razdrte pogodbe, ki je nesporno bila razdrta med pravdnima strankama, so namreč urejeni tudi v splošnih določbah ZOR, to je v 132. členu ZOR.
prepovedan prehod čez državno mejo - organizirana skupina
Iz ugotovljenega poteka dogodkov izhaja povsem zanesljivo, da je obdolženec deloval v okviru organizirane skupine, ki je bila sestavljena iz najmanj treh oseb, katerih vloge so bile porazdeljene.
Obdolženčevo ravnanje, ko je čakal na slovenski strani meje in prevzel tujce z nalogo, da jih prepelje v notranjost države, ima tedaj vse znake kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo iz drugega odstavka 311.člena KZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika - preuranjen sklep
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je bil ob izdaji sicer preuranjen, saj prvostopno sodišče ni počakalo, da bi pretekel rok za ugovor za vse štiri dolžnike oz. da bi vsi štirje vložili ugovore, vendar je glede na poznejše utemeljene ugovore vseh štirih dolžnikov odločitev prvostopnega sodišča materialnopravno pravilna, preuranjena izdaja sklepa pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-2, 201, 201/1, 201/1-2.
pripor - priporni razlog
Po določbi 2. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP je mogoče pripor zoper obdolženca odrediti če je podana opravičena bojazen, da bo uničil sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo vplival na priče, udeležence ali prikrivalce. Le nevarnost takšnega vplivanja na abstraktnem nivoju ne zadostuje za odreditev pripora iz tega pripornega razloga. Podane morajo biti posebne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec že začel z vplivanjem na pričo, torej mora biti izkazana že neka aktivnost obdolženca vsaj v smeri začetka vplivanja na pričo ali udeleženca v postopku.
Tožbe, ki je kot dokazilo priložena zaprosilu, ni mogoče šteti kot tožbe in jo tako tudi obravnavati, ker ni podane zahteve za sodno varstvo, kar je bistvo in smisel vsake tožbe.