Sodišče prve stopnje se je pri presoji ali je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, utemeljeno oprlo na izpovedbo oškodovanke, pri kateri je bila ugotovljena tudi lažja duševna prizadetost. Oškodovankine izpovedbe ni presojalo le samostojno, ampak v zvezi z ugotovitvami o oškodovanki, ki sta jih podali psihologinja in psihiatrinja s področja mladostniške problematike in pravilno ocenilo, da je oškodovanka lahko izpovedala le o stvareh glede na podrobnosti, ki jih je pripovedovala, ki so znane le žrtvi, ter da si glede na svoje osebne lastnosti spolnega napada nanjo niti ni sposobna izmisliti.
Če dolžnik trdi, da je že v pritožbenem roku poslal sodišču pritožbo zoper določeno odločbo, te pritožbe pa v spisu ni, mora za svoje trditve ponuditi dokaze, saj jih sicer ni mogoče upoštevati.
STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM20056
ZOR člen 530, 533, 530, 533. SZ člen 19, 20, 19, 20. ZPPSL člen 149/3, 149/3.
kršitev predkupne pravice - prodaja na prisilni javni dražbi - razveljavitev dražbe
Ker tožnik v 60 dneh (tretji odstavek 19. člena SZ) ni izjavil, da ponudbo sprejema, (prvotoženo stranko je le z dopisom z dne 24. 8. 1998 obvestil, da se ne odpoveduje svoji predkupni pravici), bi bila prvotožena stranka upravičena sporno stanovanje prodati drugemu pod enakimi ali manj ugodnimi pogoji, seveda v kolikor stanovanja ne bi prodajala na prisilni javni dražbi.
Če predlagatelj vloge, iz katere ni mogoče razumeti, kaj želi, kljub pozivu sodišča ne popravi in dopolni tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, sodišče tako vlogo zavrže.
Senat ustavi postopek po zasebni tožbi, če na glavno obravnavo ne pride pravilno vabljeni zasebni tožilec, kateri svoje odsotnosti ne opraviči pravočasno.
ZPP (1977) člen 8, 8. ZOR člen 154, 189, 154, 189.
prosta presoja dokazov
Komunalno podjetje, ki zaradi obnove kanalizacijskega omrežja povzroči škodo lastniku zemljišča, je dolžno povrniti tako škodo zaradi vzpostavitve zemljišča v stanje pred posegom, kot škodo zaradi izpada vrtne proizvodnje. V izogib morebitnim sporom glede obsega povzročene škode, ki jo je lahko pričakovalo kot posledico svojega posega, je dolžno svoj položaj predhodno zavarovati.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pomeni še formalni zaključek izvršilnega postopka. Zato v primeru, ko je tekel ves postopek, vključno z dražbo in pravnomočnostjo sklepa o domiku po določbah ZIP, sodišče tudi sklep o izročitvi izda po določbah ZIP, pa čeprav že v času veljavnosti ZIZ, ker ta zakon drugače - strožje ureja dolžnikove pravice na prodanem stanovanju.
Po mnenju pritožbenega sodišča je napačna prvostopna ocena, da v konkretni zadevi toženec ni dal povoda za tožbo. Prva predpostavka iz 157. člena ZPP/77 je, da toženec zahtevek pripozna. V kolikor pa je zahtevek medtem že zapadel (vročena tožba ima materialnopravni učinek opomina), ne zadošča več le pripoznava, temveč mora toženec zahtevek tudi takoj izpolniti, da se lahko sklicuje na to, da ni dal povoda za tožbo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Navedbe dolžnika, da je upnik čakal z izterjavo dolga in s tem povzročil nabiranje obresti in predlog, da se obresti določijo šele od prejema sklepa o izvršbi dalje oziroma da se dolg spremeni v obročno plačevanje, predstavljajo neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
KZ člen 145. ZKP člen 137, 371, 371/2, 137, 371, 371/2.
sprememba opisa dejanskega stanja - sprememba opisa pravna opredelitev brez spremembe upravičenega tožilca - kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če se oškodovanec kot tožilec šele v pritožbi sklicuje na kaznivo dejanje druge vrste, na glavni obravnavi pa obtožbe v ničemer ni spremenil, sodišče 1. stopnje ni kršilo kazenskega zakona v njegovo škodo, ker je o nespremenjeni obtožbi odločilo z oprostilno sodbo.
Takšna odločitev tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. čl. ZKP.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pri dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu izmed roditeljev ali tretji osebi so njegove koristi pogojene predvsem z vsestransko primernostjo te osebe v smeri njene zmožnosti omogočanja otroku zdrav telesni in duševni razvoj.
Obtožba ni prekoračena, če sodišče razdeli v sodbi nadaljevano kaznivo dejanje na dva dela. Gre pa za kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo škodo. Če je posamezno dejanje iz sklopa nadaljevanega kaznivega dejanja blažje (tatvina po 1. odst. 211. čl.), spada pod pravno opredelitev strožjega dejanja (velika tatvina po 1. tč. I.
odst. 212. čl. KZ), če so izpolnjeni pogoji za konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja.
Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb postopka, ne pa zaradi nepopolno ali nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pripoznava je veljavna, če je bila podana s strani pooblaščenca tožene stranke, ki je imel pooblastilo za pripoznavo zahtevka.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZGD člen 452, 452. ZTPDR člen 69, 69/3, 69, 69/3.
suspenz - zakonitost izrečenega suspenza
Delodajalcu ni potrebno ugotavljati kvalifikatornih okoliščin po 69. čl. ZTPDR kot pogoja za zakonitost izrečenega suspenza delavcu, če je delavec s storitvijo očitane hujše kršitve delovnih obveznosti povzročil toženi stranki večjo škodo (282.707,50 SIT), ker je že s tem izpolnjen zakonski pogoj za zakonit izrek suspenza.
ZKP člen 200, 200/2, 205, 205/2, 200, 200/2, 205, 205/2.
podaljšanje pripora med preiskavo - potrebni čas trajanja
Če izvenrazpravni senat kljub temu, da opravila za dokončanje preiskave niso obsežna, podaljša že odrejeni pripor za maksimalni rok dveh mesecev, ga sodišče druge stopnje ob ugoditvi pritožbam v tem delu sme skrajšati po lastni oceni trajanja potrebnih opravil na en mesec.
Delavec je disciplinsko odgovoren le za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnem aktu delodajalca. Čeprav je delavka neopravičeno pridobila sredstva za dietno prehrano oz. se je osebno okoriščala, ne more biti odgovorna za storjeno kršitev, saj ni izpolnila znakov nobene izmed hujših kršitev delovnih obveznosti, ki jih je v svojem splošnem aktu določil delodajalec.