Goljufivi namen obdolženca, ki je drugega najel za opravo prevoza tovora z dogovorjeno ceno, dokazuje dejstvo, da je že takrat, kljub plačilni akontaciji, vedel, da preostanka ne bo plačal, česar kasneje res tudi ni storil.
ZPP (1977) člen 8, 8. ZOR člen 154, 189, 154, 189.
prosta presoja dokazov
Komunalno podjetje, ki zaradi obnove kanalizacijskega omrežja povzroči škodo lastniku zemljišča, je dolžno povrniti tako škodo zaradi vzpostavitve zemljišča v stanje pred posegom, kot škodo zaradi izpada vrtne proizvodnje. V izogib morebitnim sporom glede obsega povzročene škode, ki jo je lahko pričakovalo kot posledico svojega posega, je dolžno svoj položaj predhodno zavarovati.
Obtožba ni prekoračena, če sodišče razdeli v sodbi nadaljevano kaznivo dejanje na dva dela. Gre pa za kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo škodo. Če je posamezno dejanje iz sklopa nadaljevanega kaznivega dejanja blažje (tatvina po 1. odst. 211. čl.), spada pod pravno opredelitev strožjega dejanja (velika tatvina po 1. tč. I.
odst. 212. čl. KZ), če so izpolnjeni pogoji za konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja.
ZKP člen 331, 331/5, 331/6, 338, 331, 331/5, 331/6, 338.
zaslišanje mladoletnega oškodovanca
Ker zaslišanje mladoletne oškodovanke na glavni obravnavi ni dopustno, je mogoče njeno izpovedbo iz preiskave preveriti samo z dodatnim zaslišanjem, ki ga sme opraviti samo preiskovalni sodnik.
Enako velja glede vprašanj, ki jih stranke na glavni obravnavi postavijo mladoletni oškodovanki. O predlogu za takšno postopanje odloča sodeči senat tako, kakor o dokaznem predlogu strank, saj na predlog ni vezan. Tako odloča tudi sodišče druge stopnje, če je predlog ponovljen v pritožbi.
Če dolžnik trdi, da je že v pritožbenem roku poslal sodišču pritožbo zoper določeno odločbo, te pritožbe pa v spisu ni, mora za svoje trditve ponuditi dokaze, saj jih sicer ni mogoče upoštevati.
dejansko stanje - izpodbijanje dejanskega stanja zaradi psihiatričnega zdravljenja po storitvi kaznivega dejanja
Če se obdolženec sklicuje na psihiatrično zdravljenje po storitvi kaznivega dejanja tatvine, iz dokazov pa nedvomno izhaja, da je storilec in da zdravstveno stanje ni v vzročni zvezi s kaznivim dejanjem, se takšna pritožba zavrne kot neutemeljena.
Če upnik v izvršilnem postopku na ugovor tretjega, da so zarubljeni predmeti njegova last izjavi, da mu lastninska pravica tretjega ni znana, mora sodišče napotiti tretjega na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. V pravdi, ki sledi, se zato upnik, ki je takoj pripoznal tožbeni zahtevek, ne more razbremeniti obveznosti plačila stroškov postopka s sklicevanjem na to, da ni dal povoda za tožbo.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji ali je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, utemeljeno oprlo na izpovedbo oškodovanke, pri kateri je bila ugotovljena tudi lažja duševna prizadetost. Oškodovankine izpovedbe ni presojalo le samostojno, ampak v zvezi z ugotovitvami o oškodovanki, ki sta jih podali psihologinja in psihiatrinja s področja mladostniške problematike in pravilno ocenilo, da je oškodovanka lahko izpovedala le o stvareh glede na podrobnosti, ki jih je pripovedovala, ki so znane le žrtvi, ter da si glede na svoje osebne lastnosti spolnega napada nanjo niti ni sposobna izmisliti.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pomeni še formalni zaključek izvršilnega postopka. Zato v primeru, ko je tekel ves postopek, vključno z dražbo in pravnomočnostjo sklepa o domiku po določbah ZIP, sodišče tudi sklep o izročitvi izda po določbah ZIP, pa čeprav že v času veljavnosti ZIZ, ker ta zakon drugače - strožje ureja dolžnikove pravice na prodanem stanovanju.
Zavarovalna pogodba preneha veljati po samem zakonu, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti. V tem letu pa je zavarovalnica dolžna nuditi zavarovancu jamstvo za primer škodnega dogodka, zavarovanec pa dolguje plačilo premije.
STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM20056
ZOR člen 530, 533, 530, 533. SZ člen 19, 20, 19, 20. ZPPSL člen 149/3, 149/3.
kršitev predkupne pravice - prodaja na prisilni javni dražbi - razveljavitev dražbe
Ker tožnik v 60 dneh (tretji odstavek 19. člena SZ) ni izjavil, da ponudbo sprejema, (prvotoženo stranko je le z dopisom z dne 24. 8. 1998 obvestil, da se ne odpoveduje svoji predkupni pravici), bi bila prvotožena stranka upravičena sporno stanovanje prodati drugemu pod enakimi ali manj ugodnimi pogoji, seveda v kolikor stanovanja ne bi prodajala na prisilni javni dražbi.
Tudi, če oškodovanec izjavi, da mu je bila s kaznivim dejanjem povzročena neznatna škoda in zato premoženjsko pravnega zahtevka ne priglasi, je kaznivo dejanje še vedno podano glede na ostale okoliščine primera. Ponarejena nalepka o atestu mobilnega telefona lažno zatrjuje lastnosti telefona, ki sploh ni bil atestiran.
Zaradi spreminjanja predpisov, ki določajo višino obrestne mere zamudnih obresti, obrestne mere zamudnih obresti ni treba navesti v izreku sodbe. Izraz "zakonite zamudne obresti" v sodni praksi označuje zamudne obresti po obrestni meri, ki je za posamezno časovno obdobje določena z zakonom, naj si bo z ZOR ali z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti.
Sodišče se ne more spuščati v samo vsebino sklepa o prenehanju delovnega razmerja, v presojo, ali je bil izostanek delavca opravičen ali neopravičen, če je sklep o prenehanju delovnega razmerja postal dokončen in tudi pravnomočen, ker ga delavec - tožnik ni izpodbijal v prekluzivnih rokih, določenih v 80. in 83. členu ZTPDR. V takem primeru se tožba zavrže.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZGD člen 452, 452. ZTPDR člen 69, 69/3, 69, 69/3.
suspenz - zakonitost izrečenega suspenza
Delodajalcu ni potrebno ugotavljati kvalifikatornih okoliščin po 69. čl. ZTPDR kot pogoja za zakonitost izrečenega suspenza delavcu, če je delavec s storitvijo očitane hujše kršitve delovnih obveznosti povzročil toženi stranki večjo škodo (282.707,50 SIT), ker je že s tem izpolnjen zakonski pogoj za zakonit izrek suspenza.
Delavec je disciplinsko odgovoren le za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnem aktu delodajalca. Čeprav je delavka neopravičeno pridobila sredstva za dietno prehrano oz. se je osebno okoriščala, ne more biti odgovorna za storjeno kršitev, saj ni izpolnila znakov nobene izmed hujših kršitev delovnih obveznosti, ki jih je v svojem splošnem aktu določil delodajalec.