potrjena prisilna poravnava – prijava terjatev v postopku prisilne poravnave – učinek proti upnikom, ki se niso udeležili postopka – izvršba ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave
Potrjena prisilna poravnava ima učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka. Zato pritožbenih trditev dolžnika, da upnik teh terjatev v postopek prisilne poravnave ni prijavil, ni mogoče upoštevati.
Določilo „izguba ene dojke po 50. letu starosti 5%“ ni nejasno, zato ne potrebuje morebitnega dodatnega tolmačenja, ampak ga je potrebno uporabiti tako, kot se glasi.
ZD člen 107, 110, 110/1, 107, 110, 110/1. OZ člen 546, 564, 546, 564.
izročilna pogodba - pogodba o preužitku - enaka vrednost dajatev - aleatornost
Za razliko od večine odplačnih poslov, ki so komutativni, saj je že v času sklenitve pravnega posla določena oziroma določljiva vrednost nasprotnih dajatev, so pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, aleatorne.
odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - uničenje pridelka konoplje
V času storitve dejanja veljavna zakonodaja ni predpisovala količine vsebnosti THC-ja v rastlini. Ni pa sporno dejstvo, da vsaka vrsta in zvrst konoplje vsebuje THC-ja. Glede na dejstvo, da takrat veljavni predpisi niso določali, kolikšna količina vsebnosti THC bi bila osnova za ločitev konoplje kot mamila od navadne konoplje, policistom ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, ko so šteli navadno konopljo, ki vsebuje THC-ja za mamilo. Prav tako pa tudi ni mogoče očitati malomarnosti Centru za kriminalistično tehnične preiskave, ker ni določil količine vsebnosti THC-ja v konoplji, saj kot je bilo še rečeno, veljavna zakonodaja ni predpisovala, koliko TH-ja mora biti vsebovano v konoplji, da se šteje za mamilo. Zato dejanje organov za notranje zadeve, ki so zmotno menili, da je prepovedano gojiti vsakršno vrsto konoplje, kot tudi dejanje urada za kriminalistično tehnične preiskave, ki ni določil vsebnosti THC-ja o poslanih vzorcih, po mnenju višjega sodišča, ne moremo označiti za tako neskrbno, da bi bilo protipravno.
Zakon o prekrških (Ur. list RS, št. 25/83 s spremembami in dopolnitvami) v 193. členu določa, da komur je bilo v postopku o prekršku izrečena sankcija, ima pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega izreka sankcije, če je bila pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena ali razveljavljena ali postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek. Samo, če ne gre za primer po obravnavanem členu Zakona o prekrških, obdolženec pa je zaradi ravnanja uradne osebe vseeno pretrpel določeno škodo, ima možnost uveljaviti odškodnino v pravdnem postopku mimo določb tega poglavja. V konkretnem primeru pa je temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke podan na podlagi citirane določbe 193. člena Zakona o prekrških.
ZIZ člen 38, 294c, 294c/3, 38, 294c, 294c/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 20, 27, 27/1, 28, 28/5, 30, 30/1, 33, 33/1, 33/2, 20, 27, 27/1, 28, 28/5, 30, 30/1, 33, 33/1, 33/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen Tarifna številka 16, 10, 10/3, Tarifna številka 16, 10, 10/3.
začasni namestnik izvršitelja - prevzem nerešenih zadev - potrebnost stroškov - vpis zadeve v evidenco in seznanitev s spisom
Začasni namestnik izvršitelja v celoti prevzame zadevo od prejšnjega izvršitelja in jo začne voditi kot vsako drugo (novo) zadevo. Zakonodaja torej izenačuje položaj začasnega namestnika izvršitelja in novo določenega izvršitelja s položajem prvotno določenega izvršitelja, saj ne predpisuje, da bi imel začasni namestnik izvršitelja drugačen položaj in drugačne (manjše) pristojnosti pri izvrševanju svojih pooblastil pri opravljanju izvršilnih dejanj. Ker mora po izrecni določbi prvega odstavka 20. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom izvršitelj vsako zadevo, ki jo prejme v izvršitev, vpisati v evidenco izvršilnih zadev, in se mora z zadevo preden začne opravljati neposredna dejanja izvršbe seznaniti, mu v vsakem primeru gredo stroški vpisa zadeve v evidenco in seznanitve s spisom. Argument upnika, da ni odgovoren za določitev začasnega namestnika, na potrebnost stroškov ne vpliva. Gre za naključje, ki se je primerilo njemu.
ZPIZ-1 člen 3, 8, 34, 66, 66/2. ZPIZ/92 člen 19, 20.
invalid III. kategorije - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic - pravica do premestitve
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, zavarovan je bil za ožji obseg pravic. Kot tak zavarovanec ne bi pridobil pravic na podlagi invalidnosti le, če bi bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic. Ker pa je bil pretežni del zavarovalne dobe tožnik zavarovan za širši obseg pravic, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami.
obnovitveni razlog - kaznovanje za žalitev sodišča
1. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ena drugačna sodba še ne pomeni, da je bilo postopanje sodišča v predmetni zadevi izrazito nezakonito in samovoljno, še manj pa je to obnovitveni razlog. Morebitna nezakonitost že pravnomočne odločitve ne pomeni, da tožniku ni bila dana možnost obravnavanja.
2. Stranke imajo v svojih vlogah pravico podajati kritiko ravnanja sodišč in sodnih odločb, vendar mora biti način podajanja te kritike v mejah, ki še ohranjajo dostojanstvo in avtoriteto sodišča. Te meje določa 109. člen ZPP in tudi po mnenju pritožbenega sodišča je pooblaščenec ob upoštevanju dosedanjega poteka postopka v svoji vlogi te meje presegel. Vloge namreč ni mogoče upoštevati izven konteksta dosedanjega postopka.
3. Ni dvoma, da te navedbe niso takšne, da bi bile zaradi varstva koristi stranke nujne oziroma koristne, in tudi po vsebini ne gre za očitke, ki jih pritožnik ne bi mogel izraziti na dostojen način, ki ne zmanjšuje ugleda sodstva. Pritožnikov argument, da je sodišče s svojo odločitvijo o kazni poseglo v neodvisnost odvetniškega poklica, prav zato ne zdrži.
zamudne obresti – tek zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da so zamudne obresti na dan 1.8.2002 dosegle glavnico. Povedano pomeni, da upnik nima terjatve do zamudnih obresti za čas zamude po 1.8.2002. Kasnejša sprememba OZ in uveljavitev določbe 382.a člena OZ tega dejstva ne more spremeniti. Ker na dan uveljavitve OZ-A na novo zapadlih zamudnih obresti ni bilo več, se določba 382.a člena OZ na upnikovo terjatev ne more nanašati.
ZNP člen 35, 35. ZD člen 28, 28/4, 210, 28, 28/4, 210.
vštevanje daril v nujni delež - napotitev na pravdo - stroški postopka
Obračun opravi zapuščinsko sodišče in ne pravdno. Samo če je v zvezi z obračunom kakšno dejstvo sporno, napoti zapuščinsko sodišče za ugotovitev spornega dejstva na pravdo dediča, katerega pravica je manj verjetna.
Po določbi 3. odst. 96. čl. ZKP morata zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, med drugim tudi, če se postopek konča s sodbo, s katero se obtožba zavrne. Navedena določba kazenskega postopkovnika je tedaj jasna in v primeru izdaje zavrnilne sodbe na podlagi 1. tč. 357. čl. ZKP v postopku, ki je tekel na podlagi prevzema kazenskega pregona s strani oškodovanca kot tožilca, mora slednji, ne glede na to, v kateri fazi postopka je do umika obtožnega predloga prišlo, plačati vse stroške kazenskega postopka, vključno s tistimi, ki so nastali do prevzema kazenskega pregona. Odločitev o prevzemu kazenskega pregona po tem, ko je državni tožilec umaknil obtožbo, vključuje namreč tudi sprejem obveznosti za plačilo vseh stroškov kazenskega postopka v primerih, ko se postopek konča z oprostilno ali zavrnilno sodbo, ustavitvijo kazenskega postopka ali z zavrženjem obtožnice, razen v primeru izjem, navedenih v 3. odst. 96. čl. ZKP.
Predmet tožbenega zahtevka je dolžnost drugega in tretjega toženca izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino za vknjižbo lastninske pravice na ime prvega toženca pri določeni nepremičnini, zato s plačilom dolgov v izvršilnih zadevah med prvim tožencem in tožnico, prvi toženec ni izpolnil tožbenega zahtevka in je smotrna presoja, da so toženci nerazdelno dolžni povrniti tožnici stroške pravdnega postopka kljub umaknjeni tožbi.
Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki ni dvomilo, da je dejstvo izgube stanovanja tožnika prizadelo tudi v psihičnem smislu. S tem, da je občutil jezo do sodišča, potem pa živel v strahu, kaj bo z njegovo eksistenco ter poslabšal svoje zdravstveno stanje z diagnozo alkoholizma, sicer ni bila prizadeta njegova pravica do družinskega življenja ali nedotakljivosti stanovanja, kot to ocenjuje prvostopenjsko sodišče, pač pa pravica do duševne integritete. Izguba občutka varnosti sodi k duševni celovitosti posameznika, saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s povzročanjem strahu, jeze, žalosti, zbujanjem občutkov manjvrednosti, ipd.
Iz okoliščine sklenitve pogodbe o poravnavi dolga z dne 17. 3. 2003 in zamolčanja tega dejstva v postopku Pg 112/2002 je tako mogoče zaključiti, da kavza navedene pogodbe ni bilo poplačilo dolga M., d.o.o., tožeči stranki, pač pa je neposreden razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili navedeno pogodbo, izigranje stečajnega dolžnika pri uveljavljanju njegovih pravic iz izpodbitega pravnega dejanja po sodbi Pg 112/2002, taka kavza pogodbe pa je po 2. odst. 39. čl. OZ nedopustna, pogodba pa po 4. odst. 39. čl. OZ nična.
Poseg v dolžnikovo lastninsko pravico bi bil bistveno večji od posega v kupčevo pričakovalno pravico, predvsem zato, ker sta bili nepremičnini predmet izvršilnega postopka zaradi poravnave upnikove denarne terjatve, upnik pa je v konkretni zadevi kupec teh nepremičnin in je bil tudi oproščen plačila kupnine na podlagi obračuna terjatve, opravljenega pred začetkom učinkovanja ustavne odločbe U-I-300/04.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Subjektivni rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči najkasneje, ko je tožena stranka prenesla izvajanje dela, ki ga je opravljal tožnik, na zunanjega izvajalca. To pomeni, da bi morala odpoved podati v nadaljnjih tridesetih dneh, da bi bilo njeno ravnanje zakonito.
Kadar se presoja utemeljenost reintegracijskega zahtevka, ni bistveno, na kakšen delovnem mestu se je zaposlil delavec po prenehanju delovnega razmerja. Tudi delavec, ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo in se je v tem času zaposlil drugje, ima izbirno pravico, da se na podlagi zanj ugodne sodbe ali vrne na delo k prejšnjemu delodajalcu ali pa te pravice ne izkoristi in še naprej ostane pri novem delodajalcu.