komunalni prispevek - pravnomočna odločba - ponovno odločanje o isti stvari - stroški upravnega postopka - kriterij uspeha v postopku
Toženka je z izpodbijano odločbo ponovno v celoti odločala o tožnikovi pritožbi zoper odločbo z dne 26. 4. 2019, s 1., 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe (ki so identične 1., 2. in 4. točki izreka odločbe z dne 9. 10. 2019) pa je tako ponovno odločala o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Toženka je s tem kršila prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), kot izhaja iz 158. člena Ustave ter četrtega odstavka 225. člena ZUP.
Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje. Drugi odstavek 118. člena ZUP, po katerem drugostopenjski organ odloči o stroških postopka, če zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji (prvi odstavek 113. člena ZUP). Glede na opisano ureditev pa ZUP ne daje tudi nobene podlage za stališče, da je stranka upravičena do povračila stroškov, do katerih je prišlo zato, ker je bila prvotna odločitev upravnega organa nepravilna, oziroma po načelu uspeha v postopku. Ravnanje toženke, ki tožniku priglašenih stroškov postopka (stroškov za pravno zastopanje) ni priznala (in je odločila, da tožnik te trpi sam), je bilo po presoji sodišča pravilno in zakonito.
inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja - ukrep tržnega inšpektorja na področju cen - nepoštena poslovna praksa
Potrošnik je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene, ki niso povezani z njeno poklicno ali pridobitno dejavnostjo. Kateri potrošniki dejansko predstavljajo povprečne potrošnike, pa je treba presoditi v vsakem primeru posebej glede na ciljno skupino, kateri je blago namenjeno oziroma, ki kupuje izdelke pri tožeči stranki. Zaradi zahteve po enakopravnem obravnavanju vseh potrošnikov je merilo pri presoji, ali je bila označitev cen nedvoumna, lahko prepoznavna in tudi čitljiva, standard povprečnega potrošnika.
Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena ZKZ, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 22. člena ZKZ).3 Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla (drugi odstavek 22. člena ZKZ).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - očitno nerazumna zadeva - verjetni zgled za uspeh - absolutna bistvena kršitev določb postopka
ZBPP toženki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka pa take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla.
davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - dodatna odmera DDV - nižja davčna stopnja od splošne - uvrstitev blaga - medicinski pripomočki - znižana stopnja DDV
Po izvedenem dokaznem postopku sodišče sodi, da je odločitev toženke glede uvrstitve tožnikov vložkov za čevlje v tarifno številko KN 6406 90 50 pravilna. Glede na ugotovljeno dejansko stanje ni sporno, da so vložki za čevlje izdelani po meri uporabnika, kar pa še ne zadostuje za uvrstitev v tarifno oznako KN 9021, saj se vanjo uvrščajo tudi masovno izdelani ortopedski pripomočki.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - navadna poštna pošiljka - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Če se vloga po pošti pošlje priporočeno ali brzojavno, se dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP), priporočena pa je tista poštna pošiljka, ki se kot taka evidentira ob sprejemu (tako sklep Vrhovnega sodišča III DoR 103/2016 z dne 24. 1. 2017). V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, saj je tožnik tožbo poslal z navadno poštno pošiljko, kar je razvidno iz poštne nalepke na pisemski ovojnici, ki je brez oznake, ki označuje priporočeno poštno pošiljko.
gradbeno dovoljenje - inšpekcijski postopek - neskladna gradnja
Prvostopenjski organ je (na drugačni pravni podlagi kot v prvotnem postopku) zaključil, da obravnavana gradnja predstavlja neskladno gradnjo. S tako ugotovljenimi dejstvi in naziranji ter pravnimi vidiki zadeve upravni organ tožnice pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil in ji glede tega ni dal možnosti izjave. V zvezi z navedenim je zmotno naziranje upravnih organov, ki sta (očitno) štela, da se je tožnica glede navedenih dejstev in okoliščin izjavila že v pritožbi zoper prvotno odločbo. Pravice stranke do izjave v (ponovnem) postopku namreč že po naravi stvari ni mogoče šteti za izčrpano zaradi navedb, podanih v pravnih sredstvih (zoper odločbo v prvotnem postopku).
V zvezi s pravico do izjave mora biti zagotovljeno tudi, da stranka ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in da ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. V položaju, ko se je tožnica v pritožbi zoper prvotno odločbo opredeljevala do ugotovitev in naziranja prvostopenjskega organa, da gre pri obravnavani gradnji za nelegalno gradnjo, organ pa je svoje ugotovitve in naziranje kasneje spremenil in štel, da gre za neskladno gradnjo, v pritožbi podana stališča tožnice nikakor niso mogla biti podana skladno z navedenimi zahtevami, pravice do izjave v okviru ponovnega postopka pa na njihovi podlagi tožnici upravna organa ne bi smela odreči.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi upravnega postopka - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe - napačen pravni pouk
Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, prav tako tudi ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017, in sklep tega sodišča, št. III U 27/2020-5 z dne 24. 2. 2020).
ukrep inšpektorja za ceste - varovalni pas ceste - postavitev objekta za oglaševanje - pravna podlaga - dovoljenje - vzdrževanje ceste - soglasje Direkcije za ceste - prehodno obdobje
Rdeča nit odločitev Vrhovnega sodišča je, da je treba za presojo zakonitosti namestitve oglasnih tabel v varovalnem pasu ceste uporabiti zakon, veljaven v času njihove postavitve. ZCes-1, ki se je uporabljal v času izdaje izpodbijane odločbe, namreč ni imel pravil, ki bi urejala že izvršene posege, to je posege, storjene pred njegovo uveljavitvijo.
Pravna prednica tožeče stranke bi morala izpolniti zakonsko predpisane pogoje (po ZCes do 6. 6. 1997; po ZJC od 7. 6. 1997 do 24. 4. 2015) in pridobiti dovoljenje organizacije za redno vzdrževanje cest (drugi odstavek 108. člena ZCes) oziroma soglasje Direkcije za ceste (prvi odstavek 68. člena ZJC) za postavitev oglasnih tabel. ZJC je celo predvidel petletni prilagoditveni rok (prvi odstavek 86. člena ZJC).
ZOFVI člen 109a. ZGD-1 člen 3. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (2006) člen 5, 7.
strokovni izpit - pogoji za pristop k strokovnemu izpitu - pogodba o delu - avtorska pogodba - samostojni podjetnik - vezanost na pravno mnenje sodišča
Tako kot je sodišče že ugotovilo v sodbi I U 175/2017 z dne 27. 11. 2019, ugotavlja tudi v konkretni zadevi in ponovno pojasnjuje, da odločitev tožene stranke, ki je tožničino prijavo k strokovnemu izpitu zavrnila zgolj iz razloga, ker je z izvajalcem javnoveljavnega programa sklenila Pogodbo o sodelovanju, pri čemer izhaja iz 1. člena teh pogodb, da se prevzeto delo šteje kot avtorsko delo, ni v skladu z besedilom zakona in namenom zakonodajalca v zvezi z dostopom strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju do strokovnega izpita in s tem do uresničevanja pravice do enakega dostopa do delovnega mesta (tretji odstavek 49. člena Ustave RS).
Glede na to, da gre pri podjetniku posamezniku za specifično pravno organizacijsko obliko gospodarskega subjekta, pri čemer ta pri sklepanju pravnih poslov dejansko nastopa kot fizična oseba, a v obliki s.p.-ja, je moč tudi v konkretnem tožničinem primeru šteti, da je tožnica s tem, ko je sklepala pogodbe o sodelovanju kot podjetnica posameznica z izvajalci javnoveljavnih programov, pridobila ustrezne in zadostne delovne izkušnje, ki izhajajo iz 7. člena Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.
visoko šolstvo - študent - študentski dom - podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnica v času odločanja prvostopenjskega organa ni imela statusa študenta, da pa bi ga v skladu z 12. členom v zvezi z 22. členom Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov morala imeti, da bi izpolnjevala pogoje za podaljšanje bivanja v študentskem domu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - predlog upnika - napačna uporaba materialnega prava
383.a člen ZFPPIPP ureja postopek v primeru, ko je dolžnik tisti, ki vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja. V tem primeru sodišče na naroku dolžnika pouči o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja, o možnostih odpusta obveznosti. V obravnavani zadevi pa predlog za začetek postopka osebnega stečaja ni bil podan s strani dolžnika - tožnice, temveč s strani upnika, Republike Slovenije.
ZDDV-1 člen 63. ZDavP-2 člen 31, 76. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
davek od dohodka iz kapitala - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - posojilo - fiduciarni račun - prikrito izplačilo dobička - dividenda - ekonomska vsebina posla - dokazovanje
Tožnik v svojih poslovnih knjigah ne izkazuje obveznosti do A. A., kot bi morala nastati na podlagi predhodno navedenih pogodb. Tako posamezna sporna izplačila niso bila evidentirana v tožnikovih poslovnih knjigah kot zmanjševanje tožnikovih knjigovodsko izkazanih obveznostih do A. A. Denarni tok pa se mora skladati s pogodbeno dogovorjenimi obveznostmi med pogodbenimi strankami. Tožnik je glede vseh nakazil, dvigov gotovine in tožnikovih plačilih osebnih računov A. A. v tožbi in tudi na naroku zgolj posplošeno navajal, da gre za vračilo posojila, a za te trditve ni predložil nobene dokumentacije. Tožnikovih navedb tudi ne potrjujejo nepopolne in napačne vknjižbe v poslovne knjige ter tudi ne pomanjkljiva in neurejena tožnikova dokumentacija. Poleg navedenega tožnik tudi ni vodil nobenih evidenc glede poslovanja z gotovino.
ZPOmK-1 člen 6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZUP člen 9, 10, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
varstvo konkurence - omejevalna ravnanja - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - delitev trga - pojem omejitve konkurence "zaradi cilja" - ravnanje z odpadno embalažo - upoštevni trg - neizvedba dokaza - zaslišanje priče - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ lahko zavrne izvedbo dokaza kot nepotrebnega iz razloga, ker je dejstvo že dokazano, samo če je obstoj dejstva, ki se z zavrnjenim dokaznim predlogom dokazuje, že dokazan, nikakor pa ne takrat, ko bi lahko iz nasprotnih dokazov izhajal neobstoj tega dejstva. Povedano drugače, tožnica bi izvedbo navedenih dokaznih predlogov z zaslišanjem prič in stranke zavrnila le, če bi že na podlagi drugih izvedenih dokazov ugotovila, da so že dokazana dejstva, ki jih tožnica dokazuje s temi dokaznimi predlogi.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 152, 158, 158/1. GZ člen 3, 3/1.
gradbeno dovoljenje - inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja
V obravnavanem primeru ne gre za obnovo oziroma vzdrževanje objektov oziroma za rekonstrukcijo, temveč za nelegalno gradnjo - nadzidavo.
V primeru, ko je bila odstranjena in nadomeščena večina konstrukcijskih elementov objekta, ne gre več za rekonstrukcijo, temveč za novogradnjo.
Obnove kot definicije ZGO-1 ni poznal, vendar pa glede na definicijo vzdrževalnih del (kamor bi lahko sodila obnova v smislu, kot jo zatrjuje tožnik), tudi ni mogoče govoriti o vzdrževalnih delih na objektih.
Tožnik bi moral tudi v primeru, če bi šlo za rekonstrukcijo objektov, za ta dela pridobiti gradbeno dovoljenje.
Disciplinski pravilnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (2018) člen 37, 37/3.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep - disciplinski ukrep zaps - izrek opomina - preiskava - prekluzivni rok - zastaranje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja
Toženka je torej, ko je štela, da je rok, v katerem mora biti preiskava zaključena, instrukcijski, zmotno uporabila predpis. Zato relevantnega dejanskega stanja, tj. kdaj je disciplinski tožilec prejel prijavo in kdaj je iztekel rok, v katerem lahko disciplinski tožilec še vloži disciplinsko obtožbo (tj. 6 mesecev) ni ugotavljala.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - prihodki - odhodki - odbitek vstopnega DDV
Odhodkov davčni organ ne pripozna v dveh postavkah: ne priznajo se stroški najema dvorane in stroški nakupa vzorčnih produktov. V obeh primerih se ne pripoznajo zato, ker ni izkazana neposredna povezava teh stroškov (odhodkov) s prihodki tožnice. V tej zvezi pa iz spisov sledi, da je davčni organ v postopku nadzora tožnico večkrat izrecno pozval, da predloži podatke o srečanjih, oziroma o zatrjevanih prezentacijah v najetih prostorih in o udeležencih teh srečanj.
ZDen člen 2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 17, 18.
denacionalizacija - nacionalizacija večstanovanjske hiše - vračilo podržavljenega premoženja - bistvena kršitev določb postopka - izvzem stanovanj iz nacionalizacije
Ni dvoma, da v primeru, če je bil A. A. podržavljen solastninski delež na stanovanjih št. 2 in 4 vrnjen njegovim otrokom, ni podlage, da bi se mu (oziroma njegovim otrokom) zanj priznala še odškodnina. Ker pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi česa je drugostopenjski organ zaključil, da pridobitev lastninske pravice na teh stanovanjih ni posledica izvzema iz podržavljenja B. B., C. C. in G. G. lastnega deleža na celotni nepremičnini oziroma vseh stanovanjih, do katerega so bili upravičeni po ZNNZ, ampak da gre za vračilo njihovemu očetu podržavljenega solastniškega deleža, sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti.
davek na dediščine in darila - sodba vrhovnega sodišča - obračun obresti
Znesek davka, ki se tožeči stranki nalaga v plačilo, poleg glavnice vključuje tudi obresti v višini 59.290,00 EUR. Zaradi zahteve za oceno ustavnosti, ki jo je vložilo Vrhovno sodišče, je na mestu prekinitev postopka odločanja o pripadajočih obresti. To pa pomeni, da ostaja vprašanje pravilnosti obračuna obresti odprto in da zaenkrat še ni podlage za to, da se tožeči stranki naložijo v plačilo.
ničnost odločbe - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - sodna ali upravna pristojnost - sodna pristojnost
Stranka (tožnik) ne more neposredno s tožbo v upravnem sporu zahtevati ugotovitve ničnosti upravne odločbe. Ničnost upravne odločbe mora najprej uveljavljati v upravnem postopku in šele zoper morebitno zavrnitev tega pravnega sredstva v upravnem postopku ima možnost sodnega varstva v upravnem sporu.