Ureditev sodnega varstva pravic v zadevah intelektualne lastnine je urejeno najprej v poglavju V. - Ničnost pravic in razveljavitev znamke, nato pa še v poglavju VI. - Sodno varstvo od točke 1 - Varstvo pravic do točke 3 - Spor za priznanje avtorstva. Tožbo na ničnost pravic lahko vložijo vse osebe, navedene v prvem odst. 87. čl. ZIL, ki za vložitev takšne tožbe izkažejo pravni interes. Ureditev varstva po 87. čl. ZIL je splošnejša od ureditve izpodbijanja pravice do patenta, modela, vzorca in znamke v 99. in naslednjih členih. Ker je ureditev sodnega varstva v 100. čl. ZIL urejena posebej, mora stranka, ki želi doseči ugodno odločitev sodišča, izpolniti vse z zakonom predpisane abstraktne zakonske stanove, v nasprotnem primeru namreč v tem postopku ne bo uspela. Zakonski dejanski stan iz 100. čl. ZIL predpisuje abstraktno dejansko stanje, ko pravna ali fizična oseba že uporablja znak v gospodarskem prometu za označevanju svojega blaga oziroma storitev, katerega pa še ni predlagala pri Uradu v zaščito kot svojo blagovno znamko. Ker pa obstojajo vsi pogoji, da bi lahko svoj znak zaščitila kot blagovno znamko, je zakonodajalec predpisal, da jo v tem primeru sodišče razglasi za nosilca znamke. Če pa je že nosilec blagovne znamke, ki jo nekdo drug v gospodarskem prometu uporablja za zaznamovanje svojega blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste, pa ni nobene podlage za to, da bi sodišče že registrirano blagovno znamko, ki uživa vso pravno zaščito, še enkrat že zaščiteni znak z blagovno znamko zaščitilo kot blagovno znamko s sodno odločbo, s katero bi sodišče razglasilo tožnika za nosilca blagovne znamke. O tem, da tožeči stranki kot nosilcu kršene blagovne znamke ne bo treba sprožati novih postopkov, s katerimi bi zahteval prepoved uporabe (sedaj znaka), ki bi ga še naprej v gospodarskem prometu uporabljala tožena stranka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 127, 131, 134, 127, 131, 134.
stroški
Ker v R Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, saj je bilo to celo prekinjeno zaradi nadaljnje diagnostične obravnave v tujini, niso izpolnjen pogoji po 134. niti po 127. in 131. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.
ZTPDR člen 80, 83, 83/3, 80, 83, 83/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
predhodni postopek pri delodajalcu - varstvo pravic
Tudi če tožnica ni prejela pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, je bila vezana na 15-dnevni rok iz 80. člena ZTPDR za predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu. Ker ni uveljavljala varstva pravic pri delodajalcu oz. je varstvo uveljavljala po preteku 15-dnevnega roka, ne more uveljavljati sodnega varstva, kljub molku organa tožene stranke na prepozno zahtevo.
Škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja ugotavlja pristojni organ organizacije oz. delodajalec, v primeru, če delavec v 3 mesecih ne povrne škode, ugotovljene s sklepom pristojnega organa, pa se sproži postopek pred pristojnim sodiščem. Za povrnitev škode od delavca mora torej delodajalec najprej ugotoviti škodo, njeno višino, povzročitelja, pa tudi odgovornost povzročitelja in o tem izdati sklep, sodni postopek pa lahko sproži v 3 mesecih po tem, ko delavec, ki je spoznan za odgovornega kot povzročitelj škode, s sklepom delodajalca te škode ne povrne. V takšnem primeru govorimo o procesni predpostavki za spor pred sodiščem. Delodajalec ne more neposredno vložiti tožbe zoper delavca za povračilo škode, temveč mora sam najprej izvesti predhodni postopek, izdati ustrezen sklep in od delavca zahtevati povračilo škode po sklepu. Enako velja tudi za pobotni ugovor.
Ker že iz izvedega dokaznega postopka izhaja, da je bil tožnik na delovnem mestu pod vplivaom alkohola, kar so izpovedale zaslišane priče, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dodatnih predlaganih dokazov, prvič iz razloga, ker je bil tožnik s predlogom izvedbe teh dokazov že prekludiran, saj jih ni predlagal že na prvi glavni obravnavi, kot mu to nalaga določba 286. člena ZPP, prav tako pa glede na že ugotovljeno dejansko stanje izvedba teh dokazov ni bila potrebna.
prenehanje delovnega dovoljenja - trajni presežek - posledica
Sklepi o prenehanju delovnega razmerja so nezakoniti, če delodajalec ne izkaže, katere ukrepe je izvedel za omilitev posledic, preden se je odločil za ukrep prenehanja delovnega razmerja. Dokazno breme, da obstaja nujni razlog za prenehanje delovnega razmerja delavcev, torej tudi, da ni bilo mogoče izvesti nobenih ukrepov za preprečitev prenehanja delovnega razmerja, je v postopku varstva pravic v organizaciji in v postopku sodnega varstva na delodajalcu. Tožena stranka je v programu razreševanja trajno presežnih delavcev navedla le, da za trajno presežna delavca ni na razpolago prostega dela, ki bi ustrezalo njuni strokovni izobrazbi. Taka navedba v programu razreševanja trajno presežnih delavcev je glede na določbo 1. odstavka 35. člena ZDR pomanjkljiva.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica do odkupa stanovanja - stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - neplačevanje najemnine - izselitev iz stanovanja - prekinitev pravdnega postopka
Med pravdnima strankama sta dva spora: postopek, v katerem tožena stranka zahteva od tožeče stranke sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje v skladu s privatizacijskimi določili SZ, in obravnavani postopek, v katerem tožeča stranka odpoveduje toženi najemno pogodbo za to isto stanovanje in zahteva njegovo izročitev. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev slednjega postopka do pravnomočne odločitve v prvem in ugodilo tožbenemu zahtevku. O tem, zakaj na odpoved najemne pogodbe in toženkino izselitev postopek o pravici do odkupa stanovanja nima nikakršnega vpliva, v sodbi prve stopnje ni pojasnjeno. Sklepa o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka iz 2. odst. 211. čl. ZPP tako ni mogoče preizkusiti. Ker je tako vprašljiva pravilnost zavrnitve predlagane prekinitve pravdnega postopka (torej pravilne uporabe določb 206. in 211. čl. ZPP), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, saj je to lahko vplivalo tudi na pravilnost in zakonitost izdane sodbe.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3.
zamudna sodba - pogoj - sklepčnost tožbe
Zamudna sodba se lahko izda tudi v primeru, če iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost le glede dela tožbenega zahtevka. V takem pirmeru se z zamudno sodbo ugodi tistemu delu tožbenega zahtevka, glede katerega je tožba sklepčna. Glede dela tožbenega zahtevka, glede katerega pa tožba ni sklepčna, pa sodišče prve stopnje tožečo stranko pozove na popravo tožbe. Če ta tožbe ne popravi, sodišče s sodbo (ne zamudno) ta del tožbenega zahtevka zavrne.
ZDR člen 76, 100, 100/1, 100/1-9, 112, 113, 114. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 7, 7/3, 40, 40/5, 40/5-5.
prenehanje delovnega razmerja - ocena poskusnega dela
Niti zakon niti kolektivna pogodba ne vsebujeta nobenega minimalnega roka, pred katerim delodajalec ne bi smel podati ocene poskusnega dela. Vendar pa lahko delodajalec zakonito oceni poskusno delo delavca šele takrat, ko poteče toliko časa, da se lahko delavec popolnoma usposobi za delo, kar določajo konkretne okoliščine posameznega dela.
Ker gradbeni stroj, na kakršnem je delal tožnik, sodi med najbolj zahtevne delovne stroje - delavci v podjetju so se na njih usposabljali po pol leta - delodajalec po poteku dveh mesecev poskusnega dela ni mogel izoblikovati pravilne ocene poskusnega dela. Zato je sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonit.
Lastniku nepremičnine gre sodno varstvo pred vznemirjanjem (le) v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali ko nedopustne imisije njegovi nepremičnini povzročajo znatnejšo škodo.
ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35.
pravnomočno razsojena stvar - ne bis in idem
Družbenikov prevzem plačila morebitnih obveznosti družbe pomeni, da so glede njih singularni pravni nasledniki družbe, ki je prenehala. Singularni pravni nasledniki izvajajo svoje pravice od prednikov, ki so bile stranke pravnomočno zaključenega postopka, s čimer je utemeljena razširitev pravnomočnosti nanje.
SZ člen 149, 149. ZSR člen 5, 5/2, 70, 76, 76/2, 5, 5/2, 70, 76, 76/2.
nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje
Izhodišče tožene stranke, da je treba kot časovno oporno točko upoštevati čas vložitve tožbe, je pravno napačno. Po 149. členu Stanovanjskega zakona bi nezakonita uporaba stanovanja lahko dobila zakonito podlago le v primeru, če bi podstanovalec stalno prebival v stanovanju več kot dve leti, šteto od izselitve imetnika stanovanjske pravice pa do uveljavitve SZ (19.10.1991). Novi SZ namreč ne pozna instituta nastanka stanovanjskega razmerja s potekom časa, zato dan vložitve tožbe sedanjega lastnika ni pravno odločilen.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - sodba - postopek - vložitev pritožbe
Na nastanek taksne obveznosti izid postopka ne vpliva, zato mora tožnik plačati takso tudi za sodbo, ki je zanj neugodna. Morebitna vložitev pritožbe zoper odločbo ne vpliva na obveznost plačati takso za izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje.
ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 360, 360/1, 360/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
ugovor zastaranja - pritožbeni postopek
Ugovor zastaranja pritožnik prvič uveljavlja v pritožbi. Pritožnik bi ugovor zastaranja, ki spada v trditveno podlago strankih navedb, lahko uveljavljal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, najpozneje pa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zato pritožbene navedbe o zastaranju terjatve sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP).
Glede na to, da v konkretnem primeru zadnja modifikacija zahtevka v primerjavi z zahtevkom iz tožbe po višini ni bila presežena, ni šlo za odločitev o prekoračenem zahtevku.
ZOR člen 173, 200, 200/1, 173, 200, 200/1. ZOMZO člen 2, 2.
valorizacija - akontacija odškodnine
Valorizacija akontacij oz. že odmerjenih odškodnin za negmotno škodo se pravilno opravi s faktorjem rasti cen življenjskih potrebščin in ne cen na drobno (gre za različni kategoriji).
ZDSS člen 14, 14. ZPP člen 111, 111/2, 133, 141, 111, 111/2, 133, 141.
vročanje pisanj - odklonitev sprejema
Iz dopisa Pošte Slovenije je razvidno, da je bilo v poštni predal št. ... pri pošti 2107 Maribor dne 14.12.2000 vloženo sporočilo o prispelem pismu ter, da je pooblaščenec tožene stranke izrecno odklonil sprejem tega pisma. Tožena stranka izjave takratne upravnice pošte izrecno ne izpodbija. Ker je bila tožena stranka dne 14.12.2000 obveščena o došli pošiljki in je v 15 dneh ni dvignila, se šteje, da je bila vročitev opravljena dne 14.12.2000. Rok za pritožbo je v individualnih delovnih sporih 8 dni (4. odst. 14. čl. ZDSS). Tožena stranka je vložila pritožbo po izteku pritožbenega roka, zato je pritožba prepozna.
zaključek stečajnega postopka - pritožba - stečajni postopek - stečajni upravitelj - stečajna masa tožene stranke
Za vložitev pritožbe zoper sklep o zaključku stečajnega postopka je upravičen tudi stečajni upravitelj. Ena od nalog stečajnega upravitelja je namreč tudi ta, da uresničuje interese upnikov, da dosežejo (čim boljše) poplačilo svojih terjatev. Ta interes pa je s sklepom o zaključku stečajnega postopka lahko prizadet.
Če stečajni senat ustavi nadaljnje unovčenje stečajne mase (1. odst. 170. člena ZPPSL), mora upoštevati tudi določbe 157. člena ZPPSL in pred zaključkom stečajnega postopka opraviti predpisana postopkovna dejanja. Upoštevati pa mora tudi določbe 169. člena ZPPSL in se prepričati, ali so res končana vsa opravila iz stečajnega postopka. Ta opravila morajo biti namreč končana tudi takrat, kadar se stečajni postopek zaključi zaradi ustavitve nadaljnjega unovčenja razdelitvene mase.
Če oseba ne prekrši kakšne svoje obveznosti, tudi ni mogoče govoriti o njeni krivdi. Čeprav stranka dobi poziv sodišča, da vloži pripravljalno vlogo, zaradi tega še ne nastane zaveza, da jo pripravi, in to je pred razpisanim narokom za glavno obraanavo. Posledicčno njenega ravnanja (vložitve vloge šele na naroku) ni mogoče šteti za krivdnega in ji tudi ni mogoče naložiti plačilo separatnih stroškov.
S tem, ko je sodišče prve stopnje kljub ugovoru tožene stranke o sodni pristojnosti nadaljevalo s postopkom, je v bistvu ugotovilo, da spada sporna zadeva v pristojnost sodišča R Slovenije in da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot sodišče za delovne spore stvarno pristojno za rešitev predmetnega spora. Glede na tako odločitev sodišču prve stopnje posebnega sklepa o utemeljenosti ugovora glede pristojnosti ni bilo treba izdati.