Tožeča stranka nima terjatve na izpolnitev pogodbe - plačilo 4. obroka kupnine, ki jo v tem sporu vtožuje tožeča stranka. Posledica razdrtja pogodbe, če je ena stranka v celoti ali deloma izpolnila pogodbo, je le kondikcijski zahtevek. Pogodbi zvesta stranka, ki je svojo obveznost izpolnila, ima pravico le do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 132. člena ZOR). Blago v vrednosti neplačanega 4. obroka kupnine pa je tožena stranka tožeči vrnila.
V skladu s 133. členom ZPIZ-92 je pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu mogoče priznati le, če invalid II. in III. kategorije na podlagi priznane pravice do razporeditve oz. zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker v obravnavanem primeru zavarovanec opravlja delo, ki je kontraindicirano glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, do denarnega nadomestila ni upravičen.
Bistvena značilnost arbitraže je, da je v primeru, ko je med strankama dogovorjena, izključeno, da bi o istih primerih in iz njih izvirajočih spornih razmerjih odločalo sodišče. S tem, ko sta stranki v pogodbi sprejeli ureditev, po kateri je za rešitev spora pristojno sodišče, če tega ne reši komisija, pa ne pomeni, da sta stranki za ureditev spora predvideli arbitražo. S tem dogovorom zato ni bila izključena sodna pristojnost, marveč sta stranki le predvideli poskus sporazumne rešitve spora pred sodnim postopkom.
Davek na dodano vrednost se skladno s 3. členom ZDDV med drugim obračunava in plačuje od opravljenih storitev. Definicijo, kaj se šteje za promet storitev, pa vsebuje določba 21. člena ZDDV. S to je namreč določena osnova za DDV (davčna osnova), kamor sodi vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je (ali ga bo) davčni zavezanec prejel od naročnika. To pa pomeni, da je izvršitelju v posamezni izvršilni zadevi potrebno obračunati vrednost DDV tudi na priznane potne stroške.
Rabo v najem dane stvari ureja določba 581. člena ZOR, iz katere pa ne izhaja, da bi bil najemnik vedno dolžan stvar uporabljati. Ravno zato je pri presoji tega, ali je neobratovanje s stvarjo pogodbi nasprotna raba, potrebno izhajati iz konkretnega pogodbenega razmerja oziroma iz namena, ki sta ga stranki zasledovali pri sklenitvi pogodbe. Ker se je najemnik zavezal, da bodo vlečnice in naprave delovale in da bodo smučišča urejena vselej, ko bodo vremenske razmere to omogočale, neizpolnitev te obveznosti predstavlja ravnanje v nasprotju s pogodbo.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2. ZDSS člen 24, 24. ZTPDR člen 15, 15.
prevzem delavca - molk organa - prehod delavcev k drugemu delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - konkludentna dejanja
1. Tožnica, ki je prešla na delo k drugemu delodajalcu po sklepu tožene stranke, z nastopom dela pri drugem delodajalcu oz. s podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto natakarja ni s konkludentnimi dejanji izrazila svoje volje, da ji preneha delovno razmerje pri toženi stranki. Ni mogoče šteti, da je delavec soglašal s prenehanjem delovnega razmerja pri prvem delodajalcu zaradi prehoda k drugemu delodajalcu po 15. členu ZTPDR, če je ravnal v skladu s sklepom o prevzemu in sklenil delovno razmerje pri novem delodajalcu. Če delavec ne ravna v skladu s sklepom o prehodu k drugemu delodajalcu, mu namreč lahko preneha delovno razmerje zaradi odklonitve razporeditve pri novem delodajalcu. ZDR ne pozna prenehanja delovnega razmerja po volji delavca s konkludentnimi dejanji.
2. Določitev prehoda delavca na dan izdaje sklepa je nezakonita. V primeru prevzema delavcev po določbi 15. člena ZTPDR je delavec dolžan nastopiti delo pri novem delodajalcu po dokončnosti sklepa po prevzemu. Če toženec o ugovoru tožnice sploh ni odločil in sklep ni postal dokončen, je izvršitev nedokončnega sklepa nezakonita. Že iz tega razloga tožnici ni zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. V primeru t.i. molka organa mora sodišče upoštevati določbo 3. odstavka 24. člena ZDSS in samo odločiti o pravici, obveznosti oz. odgovornosti iz delovnega razmerja. Če sodišče ugotovi, da je prvostopenjski sklep zakonit, lahko šele pravnomočna sodba nadomesti dokončni sklep delodajalca.
Tožnik ni uveljavljal sodnega varstva zoper odločbo o razporeditvi oz. vrednotenju DM 105 v roku, ki ga za uveljavljanje sodnega varstva v primeru t.i. "molka organa" določa 1. odstavek 83. člena ZTPDR, niti v primernem roku v skladu s 105. členom ZDR. Sodno varstvo je uveljavljal šele po več kot enem letu s tožbo, s katero je izpodbijal odločbi tožene stranke o razporeditvi na DM 104 na sedež družbe in poleg tega zahtevka postavil tudi denarni zahtevek za plačilo razlike v plači. Ker tožena stranka ni izrečno ugovarjala, da je tožnik sodno varstvo uveljavljal po izteku razumnih rokov, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ker je o tožbenem zahtevku odločilo po vsebini.
Tipska delovna mesta so v katalogu del kot prilogi KP elektrogospodarstva RS le primeroma navedena, delodajalcem pa je prepuščeno, da - glede na različno zahtevnost delovnih mest pri konkretnem delodajalcu - samostojno ovrednotijo delovna mesta v svojih splošnih aktih ob upoštevanju kriterijev, določenih v kolektivni pogodbi.
ZST člen 8, 26, 8, 26. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
taksa - plačilo - sodne počitnice
Taksne zavezanke so pravočasno plačale zahtevano takso, saj so bila vsa vplačila izvršena do 31.7.2001. Upoštevati je potrebno, da se je rok 15 dni (od vročitve) za izpolnitev obveznosti (plačilo takse) iz 26. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur. l. RS, št. 1/90 - 50/98) iztekel 18.7.2001, torej v času sodnih počitnic, ko sodni roki ne tečejo, zato se šteje, da je taksa plačana v zakonskem roku. Čeprav tožnice niso predložile sodišču potrdila o plačilu, jih ne zadenejo posledice, ki so za neplačilo takse določene v 4. odst. 180. člena ZPP, ker je bila taksa pravočasno plačana. Po tedaj veljavnem določilu 8. člena ZST, pa stranke niso bile dolžne predložiti sodišču potrdila o plačilu takse.
Čeprav je tožena stranka v času, ko je imela blokiran žiro račun, izplačevala delavcem zajamčeno plačo, ni ovire, da po prenehanju blokade žiro računa, ko je bila torej solventna, ne izplača delavcem razlike do polne plače, saj sklepi o znižanju plače, ki jih je tožena stranka sprejela na podlagi omejitvvene zakonodaje, niso bili zakoniti oz. v skladus SKPGd.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje - izvajanje dokazov - opustitev
Opustitev izvedbe predlaganega dokaza predstavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, če je bila pravdni stranki zaradi neizvedbe predlaganega dokaza odvzeta možnost, da dokaže resničnost tistega dejstva, od katerega je bila odvisna uporaba njej ugodne norme.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 64, 64/1, 65, 65/1. ZPP člen 8, 8.
ugovor tretjega - sklep o ugovoru - molk
Sodišče v primeru upnikovega nenasprotovanja ugovoru tretjega nima pravice odločati arbitrarno, temveč mora na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj odločiti, ali je tretji svojo v ugovoru zatrjevano pravico izkazal vsaj s stopnjo verjetnosti.
vknjižba - utemeljenost zahtevka za vpis v vsebini listine
V zemljiški knjigi se lahko vpisi pravic opravijo le, če so utemeljeni s predloženimi listinami, ki izkazujejo pravni naslov za pridobitev ali prenehanje pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL49443
ZGD člen 437, 437/5, 437, 437/5.
izstop iz družbe - prenehanje poslovnega deleža - vračilo - oblikovalni zahtevek - učinek
Šele prenehanje statusa družbenika (1. odst. 437. čl. ZGD) pa tožeči stranki daje upravičenje do terjatve v razmerju do družbe v višini tržne vrednosti bivšega deleža v času izstopa (prej 4. odst. 437. čl. ZGD, sedaj veljavni 5. odst. 437. čl. ZGD).
V izvršilnem postopku ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, ki naj bi jo imel dolžnik v razmerju do upnika iz druge izvršilne zadeve, če njegovo upravičenje nima narave judikatne obveznosti oziroma višina terjatve ni natančno ugotovljena s sodno odločbo ali v tej zvezi nadomeščena s sporazumom strank.
ZOR člen 46, 46/1, 46/2, 46, 46/1, 46/2. ZIZ člen 21, 21/1, 230, 21, 21/1, 230.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - sodba delovnega sodišča
Izvršilni naslov odločbe delovnega sodišča ni primeren za izvršbo, ker nima za izvršitev potrebnih objektivnih elementov, hkrati pa ne gre za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve - vrnitev delavcev na delo.
ZPPSL člen 180, 180/2, 180, 180/2. ZFPPod člen 36, 36.
naknadno najdeno premoženje - likvidacija
Zmotno je stališče pritožnika, češ da bi moral upnik izkazovati poseben pravni interes za postopek po 36. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). Ta interes upnik izkazuje z obstojem terjatve in dokazovanjem obstoja premoženja izbrisane družbe. Morda najdeno premoženje izbrisane družbe res ne bo zadoščalo za poplačilo upnika, ki je predlagal postopek po 36. čl. ZFPPod. Toda to bo predmet odločanja v likvidacijskem oziroma stečajnem postopku (primerjaj 2. odst. 180. čl. ZPPSL).
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 19, 19/1, 19/1-4. ZSDU člen 110. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 30, 30/2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 15.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v višji plačni razred - plača - mnenje sindikata
Nesodelovanje sindikata v postopku ocenjevanja oz. izjemnega napredovanja učiteljev lahko pomeni bistveno kršitev določb postopka.
Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je mogoče priznati le, če so izpolnjeni vsi kumulativno predpisani pogoji iz 7. in 8. člena ZPPPAI. Ker sodišče prve stopnje 8. člena ZPPPAI ni pravilno uporabilo, in sploh ni ugotavljajo, ali je tožniku delovno razmerje res prenehalo v zvezi s prepovedano proizvodnjo in uporabo azbesta, je odločitev sodišča da tožniku pripada pokojnina po ZPPPAI, preuranjena.
Sodišče prve stopnje je v 1. tč. izpodbijane sodbe toženi stranki naložilo, da tožniku izplača neizplačane prevozne stroške za obdobje od 1.1.1993 do 31.1.1997 v skupnem neto znesku 274.725,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnih mesečnih izplačil prevoznih stroškov do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo. Takšen izrek o prisojenih zamudnih obrestih je nerazumljiv, saj iz njega ni razvidno, kdaj so zakonite zamudne obresti od mesečnih izplačil (ki v izreku niso zneskovno opredeljeni) zapadle v plačilo. Sodišče prve stopnje je s tako oblikovanim izrekom sodbe storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.