ZDR člen 45, 184. OZ člen 131, 147, 179. ZPP člen 1. ZDSS-1 člen 5.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje – nepremoženjska škoda
Oškodovanec ima sicer pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, ki je škodo povzročil namenoma, vendar to lahko, ob upoštevanju pravil o stvarni pristojnosti, uveljavlja le pred sodiščem splošne pristojnosti, ne pa pred delovnim sodiščem.
Toženec, ki v pritožbi trdi in dokazuje, da je pravočasno plačal sodno takso, je po oceni pritožbenega sodišča, s pritožbi priloženim računom uspešno izpodbil (nepravilno) ugotovitev sodišča prve stopnje.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev
Prvotožena stranka je ravnala zakonito, saj je ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, izdelala program razreševanja presežnih delavcev, v katerem je med ostalim opredelila ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Program je tudi finančno ovrednotila, tako da je vsakemu odpuščenemu delavcu pripadala ustrezna odpravnina ter nadomestilo za čas odpovednega roka. Prvotožena stranka je v celoti sodelovala s sindikatom in o izvedenem postopku obvestila tudi zavod za zaposlovanje.
aktivna politika zaposlovanja – pogodba o sofinanciranju zaposlitve težko zaposljive brezposelne osebe – vrnitev subvencije – neupravičena obogatitev
V pogodbi je opredeljena sodelovalna dolžnost tožene stranke, da v primeru neuspešnosti zaposlitve zaposli drugo brezposelno osebo za preostali čas, za kar se sklene aneks k pogodbi. V nasprotnem primeru pa je dolžna vrniti prejeta sredstva na podlagi pogodbe. Takšnega pogodbenega določila ni mogoče razlagati v smeri, da bi bila tožena stranka razbremenjena dolžnosti vrnitve prejetih sredstev že s tem, da bi potem, ko je prišlo do prenehanja zaposlitve delavca, v zvezi s katerim je bila sklenjena pogodba, izkazala pripravljenost zaposlitve drugega delavca s tem, da je iskala delavce tudi preko tožeče stranke. Pogodbe ni mogoče razlagati tako, da je na strani tožeče stranke izpolnitvena dolžnost v smislu zagotovitve ustreznega delavca toženi stranki za obdobje, za katerega so pogodbene stranke opredelile kot čas, za katerega mora trajati zaposlitev brezposelne osebe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ekonomski razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je tožniku utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je zaradi racionalizacije poslovanja s spremembo pravilnika ukinila njegovo delovno mesto, po ukinitvi tega delovnega mesta so naloge prevzeli posamezni ključni uporabniki, nekatere projekte pa so končali.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064493
OZ člen 239, 239/1, 240.
odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – notranje tveganje pogodbene stranke – odgovornost za neizpolnitev – neizpolnitev obveznosti – oprostitev dolžnika odgovornosti – ekskulpacijski razlogi - trošarine
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu. Ker je vzrok za nastanek škode tožeči stranki izviral iz ravnanja trošarinskih zavezancev, ki so bili v pogodbenem razmerju s toženo stranko, gre torej za tveganje, ki izvira iz njene sfere, kot je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče. S tem v zvezi pa tudi ni odločilno vprašanje, ali je toženi stranki sploh mogoče očitati opustitev skrbnosti pri izbiri pogodbenega partnerja, saj kot rečeno, obstoj njene krivde ni predpostavka za nastanek tovrstne odškodninske odgovornosti.
ZOFVI člen 48, 48/3, 48/5. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 75.
vzgoja in izobraževanje – pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ker je tožena stranka zaključila tožnici delovno razmerje po poteku napačno odmerjenega (prekratkega) odpovednega roka, je izpolnjen pogoj iz 2. alineje 75. čl. KP dejavnosti, to je, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na nezakonit način. Ker je bila ta nezakonitost ugotovljena s pravnomočno sodbo, je tožnica upravičena do pogodbene kazni, kot je določena s KP dejavnosti.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik strankam, ki so plačale z gotovino, ni izdal računa, ampak je naknadno v odprte račune vnašal davčne številke drugih stalnih strank. Očitano ravnanje predstavlja naklepno kršitev delovnih obveznosti in ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovne listine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni v ničemer nadaljevala ali prevzela dejavnost knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Ker dejavnosti ni nadaljevala ali prevzela, tudi ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 85, 85/1, 85/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe skupaj z vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu. Tožena stranka je že zadržala učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z vložitvijo tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je bilo že na podlagi zakona učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadržano do pravnomočne odločitve sodišča o tem predlogu za izdajo začasne odredbe. To pomeni, da učinki odpovedi, četudi sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, nastopijo šele po pravnomočni odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe.
izostanek tožeče stranke z naroka – fikcija umika tožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožeča stranka ob določitvi novega naroka za glavno obravnavo na narokih 18. 05. 2010 in 07. 09. 2010 ni bila opozorjena na posledice izostanka z naroka v smislu 4. odstavka 282. člena ZPP, je utemeljena pritožba, da niso izpolnjene procesne predpostavke za presumpcijo umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.
sprememba delodajalca – pravni prenos podjetja – solidarna odgovornost – regres za letni dopust – odpravnina – delovna doba
Pomembne okoliščine, ki kažejo na prenos ekonomske entitete, so, da je tožena stranka (delodajalec prevzemnik) opravljala isto oziroma podobno dejavnost, kot jo je opravljala družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen (delodajalec prevzemnik), in sicer gostinsko dejavnost v določeni restavraciji. Dejavnost se je opravljala ves čas v istih prostorih, z istimi sredstvi, z istim delavcem, s katerim je tožena stranka sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za enaka dela (natakar) brez prekinitve delovnega razmerja. Na podlagi navedenega dejanskega stanja je treba šteti, da so pravice iz delovnega razmerja, ki jih je tožnik užival pri delodajalcu prenosniku, avtomatično prešle na toženo stranko kot delodajalca prevzemnika in da tožena stranka skupaj z delodajalcem prenosnikom solidarno odgovarja za obveznosti, ki so nastale do prevzema (konkretno za plačilo regresa za letni dopust).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064453
ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – dolžnost uporabnikov do obveščanja – povrnitev škode – civilna kazen
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Ker tožnik ni dokazal, da se je poškodoval na delu, tožene stranke (njegov delodajalec, uporabnik, h kateremu je bil napoten na delu in njuna zavarovalnica) za škodo, ki jo je utrpel, ne odgovarjajo.
ZST-1 člen 39. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 9, 9/1, 26, 26/4, 27, 27/1. ZUP člen 2, 4113, 113/1, 113/2.
sodna taksa - uporaba zakona - upravni postopek - odločba o odmeri takse
Postopek za oprostitev plačila sodnih taks je pravdi vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben (splošnemu) upravnemu postopku. Iz tega razloga se glede pravice do povračila stroškov postopka subsidiarno (poleg določb ZST) uporabijo določbe ZUP, skladno s temi pa je dolžna toženka, ker se je postopek začel na njeno zahtevo (zahtevala je izdajo odločbe o odmeri takse), sama kriti stroške, ki so s postopkom nastali.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/3, 118, 118/2. ZJU člen 24, 24/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delu – rok za podajo odpovedi – učinkovanje odpovedi – prepoved opravljanja dela – sodna razveza
Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podal v.d. generalnega direktorja, pri čemer sklep vsebuje tudi odredbo, da se vroči tožniku po nadrejenem delavcu. Že iz te odredbe je razvidna resna namera tožene stranke, da naj sicer pravočasno sestavljen sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi dejansko učinkuje. Četudi je do dejanske vročitve sklepa prišlo po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo odpovedi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku, ni prepozna.
ZDR člen 126, 127, 142. ZOFVI člen 119, 121, 121/1, 121/1-1, 121/1-4, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
javni uslužbenec – plača – količnik za obračun plače – dodatki – vzgoja in izobraževanje – delo v povečanem obsegu
Za delo tožnika, ki presega učno obveznost v zakonsko določenih mejah, se je količnik za obračun plače določil na podlagi 1. odst. 12. čl. ZPDJVZ, tako da so se učne ure vrednotile enako kot učne ure, opravljene med polnim delovnim časom, le da brez dodatkov za delovno dobo, mentorstvo in fizične obremenitve.
neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku – dopolnilna sodba - pobotni ugovor
Prvostopenjsko sodišče ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke, saj ni odločilo o obrestnem delu tožbenega zahtevka. Iz 4. točke izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke samo do višini pobotane glavnice v znesku 4.333,46 EUR. Vendar je materialnopravno zmotno stališče pritožnice, da takšna pomanjkljivost sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jo lahko uveljavljala kot pritožbeni razlog. Neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke ima zgolj podlago za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe v smislu 1. odstavka 325. člena ZPP, katerega pa mora stranka vložiti v 15 dneh od prejema sodbe.
Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.