ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/3, 118, 118/2. ZJU člen 24, 24/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delu – rok za podajo odpovedi – učinkovanje odpovedi – prepoved opravljanja dela – sodna razveza
Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podal v.d. generalnega direktorja, pri čemer sklep vsebuje tudi odredbo, da se vroči tožniku po nadrejenem delavcu. Že iz te odredbe je razvidna resna namera tožene stranke, da naj sicer pravočasno sestavljen sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi dejansko učinkuje. Četudi je do dejanske vročitve sklepa prišlo po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo odpovedi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku, ni prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064453
ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – dolžnost uporabnikov do obveščanja – povrnitev škode – civilna kazen
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Ker tožnik ni dokazal, da se je poškodoval na delu, tožene stranke (njegov delodajalec, uporabnik, h kateremu je bil napoten na delu in njuna zavarovalnica) za škodo, ki jo je utrpel, ne odgovarjajo.
ZST-1 člen 39. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 9, 9/1, 26, 26/4, 27, 27/1. ZUP člen 2, 4113, 113/1, 113/2.
sodna taksa - uporaba zakona - upravni postopek - odločba o odmeri takse
Postopek za oprostitev plačila sodnih taks je pravdi vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben (splošnemu) upravnemu postopku. Iz tega razloga se glede pravice do povračila stroškov postopka subsidiarno (poleg določb ZST) uporabijo določbe ZUP, skladno s temi pa je dolžna toženka, ker se je postopek začel na njeno zahtevo (zahtevala je izdajo odločbe o odmeri takse), sama kriti stroške, ki so s postopkom nastali.
ZDR člen 126, 127, 142. ZOFVI člen 119, 121, 121/1, 121/1-1, 121/1-4, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
javni uslužbenec – plača – količnik za obračun plače – dodatki – vzgoja in izobraževanje – delo v povečanem obsegu
Za delo tožnika, ki presega učno obveznost v zakonsko določenih mejah, se je količnik za obračun plače določil na podlagi 1. odst. 12. čl. ZPDJVZ, tako da so se učne ure vrednotile enako kot učne ure, opravljene med polnim delovnim časom, le da brez dodatkov za delovno dobo, mentorstvo in fizične obremenitve.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1. ZJC člen 2, 2/2. ZSPDPO člen 25, 25/3, 25/3-5. ZPP člen 7.
razlastitev – nadomestilo v naravi – gradnja ceste – trditveno in dokazno breme
Pri določanju višine nadomestila/izravnave za izvedeni poseg v lastninskopravna upravičenja tožeče stranke je potrebno najprej presoditi, kakšen je bil ta obseg po svoji vsebini in obsegu, t.j. kakšna je sploh bila prizadetost razlastitvenega zavezanca (tožeče stranke), ki se z odmeno nadomešča.
V primeru, ko gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, razlaščencu odškodnina za izgubljeni dobiček (ki v konkretnem primeru tudi ni konkretiziran) ne gre.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je najmanj dva zabojnika s kuhinjskimi odpadki odpeljal na račun druge družbe, ki se je s tem okoristila (tožnik bi moral odpadke sam odpeljati k predelovalci, ne pa jih predati drugi družbi). S tem ravnanjem je kršil pravila delodajalca (ravnal je v nasprotju z dnevnim potnim nalogom) in pravila o ločevanju odpadkov.
ZD člen 131, 131/1, 163, 174, 174/2, 192, 192/1. ZZZDR člen 196. ZPP člen 155, 155/2.
skrbnik zapuščine – odmera stroškov – upravičenja začasnega skrbnika zapuščine – skrbnik za poseben primer – odvetniški stroški
Če sodišče kot skrbnika zapuščine postavi odvetnika kot pravnega strokovnjaka, je njegove stroške potrebno odmeriti po predpisani tarifi za nagrade ali za druge stroške odvetnikov.
Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
odlog plačila sodnih taks – dolžnost dokazovanja premoženjskega stanja stranke
Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodnih taks zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka izkazuje bilančni dobiček in da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na svoje transakcijske račune, kar ne kaže na to, da bi imela likvidnostne težave. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ni dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti samo ugotavlja, ali obstajajo kakšne okoliščine, ki bi lahko bile relevantne v zvezi s premoženjskim stanjem stranke (npr. preveri stanje na transakcijskem računu stranke). Takšno dolžnost sodišču nalaga 4. odstavek 12. člena ZST-1 zgolj v primeru, če dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – utemeljen razlog
Glede na to, da sprejeta pravilnika tožnikovega delovnega mesta in njegovih nalog nista bistveno spremenila ter da se tožnikovo delo glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi ni spremenilo, odpoved (iz poslovnega, organizacijskega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, saj ni temeljila na utemeljenem razlogu za odpoved.
ZIZ člen 29, 29/9, 40, 40/13. ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zastopanje – pooblaščenci – odvetnik - poziv k predložitvi pooblastila po napotitvi na pravdo iz postopka pred COVL – neupoštevanje vloge - pravica do izjave
Pristojno sodišče, ki po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ), mora odvetnika pozvati k predložitvi pooblastila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – NELOJALNA KONKURENCA
VSL0069359
OZ člen 5, 82, 82/1, 122, 274, 378, 832. ZVK člen 13, 13/2, 13/2-8. ZPOmK člen 5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - odstop od pogodbe zaradi kršitve – bistvene sestavine pogodbe – distribucija vozil – distribucijska mreža – trajno pogodbeno razmerje – pogodbena kazen – načelo vestnosti in poštenja – venire contra factum proprium – omejevalni sporazum – enostransko ravnanje podjetja – obvestilo UVK
Bistvena kršitev, ki pogodbeno stranko, ki spoštuje pogodbene obveznosti opravičuje do odstopa od pogodbe pomeni, da ob upoštevanju normalnega gospodarskega rizika ni mogoče pričakovati, da bi stranka vztrajala pri izvrševanju pogodbe.
Pojem sporazuma temelji na obstoju soglasja volj med najmanj dvema strankama. Podjetji (oziroma podjetja) morata izraziti skupno voljo, da bosta na trgu ravnali na določen način. Če odločitev podjetja pomeni enostransko ravnanje tega podjetja, se zanjo ne uporablja navedena prepoved.
civilni spor – gospodarski spor – personalni kriterij za opredelitev spora – zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok – dobava toplotne energije za potrebe poslovnih prostorov
Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo sporne terjatve kot terjatve, ki ne izvirajo iz dobave toplotne energije za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe obratovanja poslovnega lokala, zato ne pride v poštev krajši enoletni zastaralni rok, temveč petletni zastaralni rok.
Na opredelitev gospodarskega spora ne vpliva kavzalni kriterij, temveč zgolj personalni. To pa pomeni, da kljub temu, da terjatev ne izvira iz razmerja dobave storitve za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe opravljanja gospodarske dejavnosti, ne pomeni, da bi bilo treba predmetni spor opredeliti kot gospodarskega, da bi bil mogoč nadalje skladen zaključek, da ne gre za dobavo energije gospodinjstvu. V zvezi z vprašanjem vrste postopka oziroma stvarne pristojnosti je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo personalni kriterij, v zvezi z materialnopravnim ugovorom zastaranja pa pravilno izključilo enoletni zastaralni rok glede na vsebino sporne terjatve.
neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku – dopolnilna sodba - pobotni ugovor
Prvostopenjsko sodišče ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke, saj ni odločilo o obrestnem delu tožbenega zahtevka. Iz 4. točke izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke samo do višini pobotane glavnice v znesku 4.333,46 EUR. Vendar je materialnopravno zmotno stališče pritožnice, da takšna pomanjkljivost sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jo lahko uveljavljala kot pritožbeni razlog. Neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke ima zgolj podlago za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe v smislu 1. odstavka 325. člena ZPP, katerega pa mora stranka vložiti v 15 dneh od prejema sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – vabilo – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – pisno opozorilo – sodna razveza
Tožniku je bila v zvezi z drugo očitano kršitvijo (nepravilno oziroma prepozno obveščanje tožene stranke o spremembi razloga za odsotnost tožnika z dela) kršena pravica do zagovora in s tem pravica do obrambe, zaradi česar je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tem delu že iz tega razloga nezakonita. V zvezi s to kršitvijo namreč tožena stranka ni podala pisne obdolžitve, tožnik v zvezi s to kršitvijo niti ni bil vabljen na zagovor, ampak je bil vabljen na zagovor le zaradi prve očitne kršitve.
Dolžnosti zmanjševanja škode ni mogoče razumeti tako, da bi bila tožeča stranka dolžna za vsako ceno skleniti pogodbo za prodajo opreme, za katero sedaj uveljavlja odškodninski zahtevek za škodo zaradi razvezane pogodbe.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev
Prvotožena stranka je ravnala zakonito, saj je ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, izdelala program razreševanja presežnih delavcev, v katerem je med ostalim opredelila ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Program je tudi finančno ovrednotila, tako da je vsakemu odpuščenemu delavcu pripadala ustrezna odpravnina ter nadomestilo za čas odpovednega roka. Prvotožena stranka je v celoti sodelovala s sindikatom in o izvedenem postopku obvestila tudi zavod za zaposlovanje.
aktivna politika zaposlovanja – pogodba o sofinanciranju zaposlitve težko zaposljive brezposelne osebe – vrnitev subvencije – neupravičena obogatitev
V pogodbi je opredeljena sodelovalna dolžnost tožene stranke, da v primeru neuspešnosti zaposlitve zaposli drugo brezposelno osebo za preostali čas, za kar se sklene aneks k pogodbi. V nasprotnem primeru pa je dolžna vrniti prejeta sredstva na podlagi pogodbe. Takšnega pogodbenega določila ni mogoče razlagati v smeri, da bi bila tožena stranka razbremenjena dolžnosti vrnitve prejetih sredstev že s tem, da bi potem, ko je prišlo do prenehanja zaposlitve delavca, v zvezi s katerim je bila sklenjena pogodba, izkazala pripravljenost zaposlitve drugega delavca s tem, da je iskala delavce tudi preko tožeče stranke. Pogodbe ni mogoče razlagati tako, da je na strani tožeče stranke izpolnitvena dolžnost v smislu zagotovitve ustreznega delavca toženi stranki za obdobje, za katerega so pogodbene stranke opredelile kot čas, za katerega mora trajati zaposlitev brezposelne osebe.