ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – razžalitev – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
ZPP člen 139, 139/2, 282, 282/1, 317, 339, 339/2, 339/2-12.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – vročanje vabila na dejanski naslov – sodba na podlagi odpovedi – zamudna sodba – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni vabilo tožnika na njegov dejanski naslov, katerega je sporočil. Zato ni bil pravilno vabljen in sodišče ne bi smelo izdati sodbe na podlagi odpovedi.
Ker je sodišče prve stopnje predhodno že izdalo zamudno sodbo, se iz podatkov spisa nakazuje, da je podana tudi res iudicata.
Napake sodišča pri vročanju strankam se ne odpravljajo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Prvostopno sodišče ne sme izvajati dokazov v informativne namene, torej, da bi se šele z zaslišanjem priče ugotovilo določena dejstva. Tožeča stranka bi morala najprej sama postaviti vso potrebno trditveno podlago in na tej podlagi predlagati ustrezne dokaze. Kot je razvidno iz spisa pa tako ni ravnala.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem
Kolo z motorjem je v razmerju do osebnega vozila res šibkejše oz. ranljivejše prevozno sredstvo. Vendar iz obširne sodne prakse izhaja, da kolo z motorjem tako po določbah ZVCP-1, kot po dejanski rabi, sodi med motorna vozila. V takšnih primerih pa pride v poštev glede podlage odškodninske odgovornosti uporaba določila 154. člena OZ, ki ureja odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila.
ZPP člen 91, 91/1, 108, 108/5. ZZVZZ člen 28, 28/1, 34, 34/2. ZZZPB člen 17.b, 17.b/3.
zavrženje vloge - postulacijska sposobnost
Ker izredno pravno sredstvo ni bilo vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, niti ni tožnik izkazal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
Zakonska zveza je bila sklenjena z namenom skupnega bivanja, zaradi interesa tožnika, da si zagotovi vsakodnevno pomoč, ki jo je potreboval zaradi visoke starosti in bolezenskih težav ter ekonomskega interesa toženke. Glede na okoliščine, da je bila zakonska zveza sklenjena oktobra 2004, v aprilu 2008 pa toženka ni več živela skupaj s tožnikom, kar predstavlja sorazmerno kratko obdobje skupnega bivanja v zakonski zvezi, ker je toženka za nego tožnika prejemala plačilo in ker toženka ni izpolnila pričakovanj tožnika o pomoči, ki naj bi mu jo nudila v trajanju zakonske skupnosti in kot je bila opredeljena v predporočni pogodbi, niso izpolnjeni pogoji za preživninsko obveznost tožnika.
ZZVZZ člen 81, 82. ZZZPB člen 17b. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna zadržanost od dela – brezposelna oseba – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – reintegracija – reparacija – pravni interes
Četudi bi tožnika (po pravnomočni sodbi, s katero je ob ugotovitvi, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pridobil pravico do reintegracije) njegov delodajalec sprejel nazaj na delo in mu za obdobje od nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi do vrnitve nazaj na delo vpisal delovno dobo ter obračunal in izplačal zneske mesečnih nadomestil plače, ni mogoče zaključiti, da se njegov pravni položaj z ugotavljanjem začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju ne bi v ničemer spremenil, bodisi poslabšal ali izboljšal. Iz tega razloga je treba šteti, da je podan njegov pravni interes za tožbo, s katero izpodbija odločbe toženca in zahteva ugotovitev začasne nezmožnosti za delo.
Iz fotografije razvidne neravnine ne predstavljajo nevarnosti za hojo oz. tek po njih ob povprečni skrbnosti, to pa hkrati pomeni, da tožničinemu delodajalcu ni mogoče očitati nedopustne opustitve, ker ni poskrbel za zaporo tega dela dvorišča oz. za preplastitev asfalta. Škodni dogodek je torej pripisati samo premajhni skrbnosti same tožnice oz. nesrečnemu naključju.
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – nepremičnina – dobra vera - priposestvovalna doba
Prvotožeča stranka ne more pridobiti lastninske pravice na spornem zemljišču s priposestvovanjem. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je prvotožnica morala oziroma mogla vedeti, da gre za dve parceli in da je že od leta 1995 (ko je odšla preverit v zemljiško knjigo) seznanjena, da ni lastnica sporne parcele. Od začetka teka priposestvovalne dobe 1988 do leta 1995 (ko je izvedela za lastništvo sporne parcele) priposestvovalna doba ni potekla oziroma ni bila vso priposestvovalno dobo v dobri veri.
nova škoda – vzročna zveza med škodnim dogodkom in novo škodo – poškodba bobniča
Po ustaljeni sodni praksi gre pri tako imenovani novi škodi za škodo, ki ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti.
ZNP člen 1, 1/1, 35, 35/1, 35/4, 35/5, 35/6, 37. ZPP člen 158, 158/1.
umik predloga v nepravdnem postopku – povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe ZPP. ZPP v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
USTAVNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0062489
URS člen 2, 14. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ker metodologija izračuna vrednosti podržavljenih nepremičnin, določena v Odloku in Navodilih da vrednost, ki pomeni le 15% redne tržne vrednosti, je v nasprotju z zakonom in je sodišče ne sme uporabiti, marveč mora vrednost ugotoviti s pomočjo izvedenca.
vzgoja in izobraževanje – stranska intervencija – vstop v pravdo – intervencijski interes
Stranski intervenient (ministrstvo za šolstvo in šport) je pristojen za področje dela tožene stranke in skrbi za njeno pravilno in zakonito izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, zagotavlja sredstva tako za plače kot za materialne stroške in sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med drugim mora toženi stranki iz državnega proračuna zagotoviti in nakazati sredstva za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočne sodbe. Gre za specifično situacijo na področju šolstva – delodajalec je tožena stranka – šola, ki jo zastopa ravnatelj, medtem ko mora morebitno obveznost po sodni odločbi, ki je naložena toženi stranki, plačati intervenient. Tako med toženo stranko in intervenientom obstaja pravno razmerje, na katerega odločitev v konkretni zadevi vpliva, in je intervenientov pravni interes za vstop v pravdo podan.
ZOR člen 214, 219, 371. OZ člen 193, 198, 346. ZTLR člen 34, 39, 39/2. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 243, 254, 362.
neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek – uporabnina za valjar – prikrajšanje – korist – odbitek amortizacije – zastaranje verzijskega zahtevka – dokaz s postavitvijo izvedenca – več izvedencev
Če dejansko stanje izpolnjuje pogoje tako za verizijski kot za odškodninski zahtevek, ima tožeča stranka pravico do izbire, na kakšni pravni podlagi bo postavila svoj tožbeni zahtevek. V tem primeru tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. Verzijski zahtevek zastara v petih letih.
Napačno je stališče, da bi razhajanja med izvedeniškimi mnenji sodišče lahko odpravilo zgolj z zaslišanjem izvedencev in njihovim soočenjem na glavni obravnavi. Bistveno je, da sodišče na nasprotja v izvedeniških mnenjih razumno in prepričljivo odgovori.
javno dobro – meja med javnim dobrom in navadnim zemljiščem - kataster
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
Stranka načeloma ima pravico do izvedbe dokaza, ki pa ni absolutna. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, kar mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru to tudi storilo s tem, ko je izvedbo zaslišanja tožene stranke na podlagi prvega odstavka 258. člena zavrnilo z obrazložitvijo, da zaslišanje tožene stranke zaradi njenega neznanega prebivališča ni možno.
Ker iz vsebine poravnalne izjave izhaja razumen dvom v to, da je toženka pripoznala svojo obveznost, obravnavana izjava ne predstavlja pripoznave dolga, ki bi pretrgalo zastaranje.
dokazna ocena – dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje – pritožbena obravnava
Ker je višje sodišče na seji senata dne 26. 1. 2011 podvomilo v dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da je za povzročitev prometne nesreče odgovoren F. M., je v skladu z določbo 2. odstavka 347. člena ZPP razpisalo pritožbeno obravnavo.