Stranka načeloma ima pravico do izvedbe dokaza, ki pa ni absolutna. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, kar mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru to tudi storilo s tem, ko je izvedbo zaslišanja tožene stranke na podlagi prvega odstavka 258. člena zavrnilo z obrazložitvijo, da zaslišanje tožene stranke zaradi njenega neznanega prebivališča ni možno.
višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja
Stališče, da bi moralo prvo sodišče pri ugotavljanju višine odškodnine po 2. odst. 72. člena ZDen izhajati iz stanja denacionaliziranih nepremičnin ob podržavljenju, je zmotno.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – razžalitev – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
delitev solastnine – izvedenec – obvezna postavitev izvedenca – cenitev – izvedensko mnenje, pridobljeno izven tega postopka – materialno procesno vodstvo
Sodišče si mora v postopku delitve solastne stvari prvenstveno prizadevati za fizično delitev stvari, če ta ni mogoča lahko na predlog solastnika opravi delitev tako, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža in šele ko te možnosti ni, preostane sodišču možnost, da opravi civilno delitev.
Sodišče lahko v postopku delitve solastnine ugotovi, ali je solastno stvar mogoče fizično deliti v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ, in določi prodajno ceno solastne stvari (tudi kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom v skladu s četrtim in petim odstavkom 70. člena SPZ) le s pomočjo ustreznega izvedenca. Postavitev izvedenca v tovrstnih postopkih je obvezna.
Ker je delitev stvari na način, ki ni civilna delitev tudi v interesu nasprotnega udeleženca, bi moralo sodišče prve stopnje (potem, ko predlagatelj ni založil predujma) v okviru materialno procesnega vodstva nasprotnega udeleženca pozvati, da se izjasni ali predlaga postavitev izvedenca (glede na to, da predloženo izvedensko mnenje nima dokazne vrednosti) in mu v primeru pritrdilnega odgovora naložiti založitev predujma.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062513
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 414.
razmerja med starši in otroci – varstvo in vzgoja otrok – preživninska obveznost roditelja – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – dopustnost novot v preživninskih sporih
Posojila, ki so bila najeta (po zatrjevanju toženca) za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank, ni moč upoštevati v breme preživljanja mladoletnega otroka, saj gre za premoženjskopravna razmerja med pravdnima strankama, ki jih je treba urediti v okviru delitve skupnega premoženja.
ZPP člen 139, 139/2, 282, 282/1, 317, 339, 339/2, 339/2-12.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – vročanje vabila na dejanski naslov – sodba na podlagi odpovedi – zamudna sodba – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni vabilo tožnika na njegov dejanski naslov, katerega je sporočil. Zato ni bil pravilno vabljen in sodišče ne bi smelo izdati sodbe na podlagi odpovedi.
Ker je sodišče prve stopnje predhodno že izdalo zamudno sodbo, se iz podatkov spisa nakazuje, da je podana tudi res iudicata.
Napake sodišča pri vročanju strankam se ne odpravljajo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker iz vsebine poravnalne izjave izhaja razumen dvom v to, da je toženka pripoznala svojo obveznost, obravnavana izjava ne predstavlja pripoznave dolga, ki bi pretrgalo zastaranje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062537
ZPP člen 286b, 410, 410/1, 410/2. ZZZDR člen 78.
neformalni razgovor – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – stiki – otrokova želja
Sodišče mora otrokova starša seznaniti z bistveno vsebino neformalnega razgovora, to je z otrokovo željo, kateremu izmed njiju naj ga sodišče zaupa v vzgojo in varstvo.
ZIZ člen 17, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 55, 55/1-2, 55/2, 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/3, 138/4. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 311. ZFPPIPP člen 19, 213, 213/1-1, 216, 216-2, 493, 493/2, 494, 494/1-4. SPZ člen 128, 130, 135.
izvršljivost notarskega zapisa – dokazovanje zapadlosti terjatve – pridobitev ločitvene pravice – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Za presojo učinka potrjene prisilne poravnave ne zadošča zgolj dejstvo vročitve sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet, temveč je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev in do nastanka zastavne pravice na terjatvi in s tem do pridobitve ločitvene pravice.
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
javno dobro – meja med javnim dobrom in navadnim zemljiščem - kataster
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
ZOR člen 214, 219, 371. OZ člen 193, 198, 346. ZTLR člen 34, 39, 39/2. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 243, 254, 362.
neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek – uporabnina za valjar – prikrajšanje – korist – odbitek amortizacije – zastaranje verzijskega zahtevka – dokaz s postavitvijo izvedenca – več izvedencev
Če dejansko stanje izpolnjuje pogoje tako za verizijski kot za odškodninski zahtevek, ima tožeča stranka pravico do izbire, na kakšni pravni podlagi bo postavila svoj tožbeni zahtevek. V tem primeru tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. Verzijski zahtevek zastara v petih letih.
Napačno je stališče, da bi razhajanja med izvedeniškimi mnenji sodišče lahko odpravilo zgolj z zaslišanjem izvedencev in njihovim soočenjem na glavni obravnavi. Bistveno je, da sodišče na nasprotja v izvedeniških mnenjih razumno in prepričljivo odgovori.
vzgoja in izobraževanje – stranska intervencija – vstop v pravdo – intervencijski interes
Stranski intervenient (ministrstvo za šolstvo in šport) je pristojen za področje dela tožene stranke in skrbi za njeno pravilno in zakonito izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, zagotavlja sredstva tako za plače kot za materialne stroške in sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med drugim mora toženi stranki iz državnega proračuna zagotoviti in nakazati sredstva za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočne sodbe. Gre za specifično situacijo na področju šolstva – delodajalec je tožena stranka – šola, ki jo zastopa ravnatelj, medtem ko mora morebitno obveznost po sodni odločbi, ki je naložena toženi stranki, plačati intervenient. Tako med toženo stranko in intervenientom obstaja pravno razmerje, na katerega odločitev v konkretni zadevi vpliva, in je intervenientov pravni interes za vstop v pravdo podan.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 57, 57/1, 126, 126/1, 267, 268/5. OZ člen 190.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Glede na določila 267. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice izkazati, da bodo z uresničitvijo odstopnega upravičenja doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, sodišče pa da soglasje, če oceni, da se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – nepremičnina – dobra vera - priposestvovalna doba
Prvotožeča stranka ne more pridobiti lastninske pravice na spornem zemljišču s priposestvovanjem. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je prvotožnica morala oziroma mogla vedeti, da gre za dve parceli in da je že od leta 1995 (ko je odšla preverit v zemljiško knjigo) seznanjena, da ni lastnica sporne parcele. Od začetka teka priposestvovalne dobe 1988 do leta 1995 (ko je izvedela za lastništvo sporne parcele) priposestvovalna doba ni potekla oziroma ni bila vso priposestvovalno dobo v dobri veri.
USTAVNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0062489
URS člen 2, 14. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ker metodologija izračuna vrednosti podržavljenih nepremičnin, določena v Odloku in Navodilih da vrednost, ki pomeni le 15% redne tržne vrednosti, je v nasprotju z zakonom in je sodišče ne sme uporabiti, marveč mora vrednost ugotoviti s pomočjo izvedenca.
ZNP člen 1, 1/1, 35, 35/1, 35/4, 35/5, 35/6, 37. ZPP člen 158, 158/1.
umik predloga v nepravdnem postopku – povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe ZPP. ZPP v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Odstopljena terjatev ne izvira iz naslova odškodnine, temveč iz naslova neporavnanih obveznosti iz sklenjene kreditne pogodbe med kreditodajalko in toženo stranko, zato institut zmanjšanje odškodnine po določbi 1. odst. 170. čl. OZ, na katerega se sklicuje pritožiteljica, v konkretnem primeru ne pride v poštev. Zato vse navedbe glede slabega premoženjskega in socialnega stanja tožene stranke, za odločitev o tožbenem zahtevku in tudi za odločitev o pritožbi niso pravno pomembne.
dokazna ocena – dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje – pritožbena obravnava
Ker je višje sodišče na seji senata dne 26. 1. 2011 podvomilo v dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da je za povzročitev prometne nesreče odgovoren F. M., je v skladu z določbo 2. odstavka 347. člena ZPP razpisalo pritožbeno obravnavo.