ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 157, 157/1. ZPP člen 359.
prepoved reformatio in peius - invalidska pokojnina
V delu, v katerem je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna (v zavrnilnem delu) pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke v odločitev sodišča prve stopnje ne bi smelo poseči.
Odstopljena terjatev ne izvira iz naslova odškodnine, temveč iz naslova neporavnanih obveznosti iz sklenjene kreditne pogodbe med kreditodajalko in toženo stranko, zato institut zmanjšanje odškodnine po določbi 1. odst. 170. čl. OZ, na katerega se sklicuje pritožiteljica, v konkretnem primeru ne pride v poštev. Zato vse navedbe glede slabega premoženjskega in socialnega stanja tožene stranke, za odločitev o tožbenem zahtevku in tudi za odločitev o pritožbi niso pravno pomembne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062537
ZPP člen 286b, 410, 410/1, 410/2. ZZZDR člen 78.
neformalni razgovor – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – stiki – otrokova želja
Sodišče mora otrokova starša seznaniti z bistveno vsebino neformalnega razgovora, to je z otrokovo željo, kateremu izmed njiju naj ga sodišče zaupa v vzgojo in varstvo.
pretep – silobran – skupno delovanje več oseb – solidarna odgovornost
Obveznost solidarnih dolžnikov preneha, ko jo en dolžnik izpolni. Obstoj sodne poravnave med upnikom in enim solidarnim zavezancem ne vpliva na obveznost drugega solidarnega zavezanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062493
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 131, 132.
pozivni postopek – zamudna sodba – nesklepčnost – obstoj škode – nepoplačilo v izvršbi
Tožba je bila nesklepčna, ker ne vsebuje ustreznih navedb glede obstoja škode. Sodišče je kršilo določbe ZPP, ker ni opravilo pozivnega postopka po 318/3 členu ZPP.
ZNP člen 1, 1/1, 35, 35/1, 35/4, 35/5, 35/6, 37. ZPP člen 158, 158/1.
umik predloga v nepravdnem postopku – povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe ZPP. ZPP v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
odpoklic poslovodje iz krivdnih razlogov – odvisna in obvladujoča družba – skrbno vodenje poslov družbe – direktor – navodila večinskega lastnika – pogodbeno dogovorjena odpravnina
Korporacijsko pravni položaj tožnika kot direktorja tožene stranke tožniku ni onemogočal samostojnega vodenja poslov tožene stranke. Če je pri tem sledil neformalnim navodilom predsednika nadzornega sveta in večinskega lastnika, je to storil le iz njemu znanih razlogov, ki pa ga ne morejo razbremeniti odgovornosti za skrbno in gospodarno vodenje poslov družbe.
nova škoda – vzročna zveza med škodnim dogodkom in novo škodo – poškodba bobniča
Po ustaljeni sodni praksi gre pri tako imenovani novi škodi za škodo, ki ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti.
Stranka načeloma ima pravico do izvedbe dokaza, ki pa ni absolutna. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, kar mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru to tudi storilo s tem, ko je izvedbo zaslišanja tožene stranke na podlagi prvega odstavka 258. člena zavrnilo z obrazložitvijo, da zaslišanje tožene stranke zaradi njenega neznanega prebivališča ni možno.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen odpovedni razlog – reparacija – odškodnina
Ugotovitev, da je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec podpiše, podana iz neutemeljenega razloga, je razlog za odškodninsko odgovornost delodajalca in sicer za povračilo premoženjske škode v višini razlike delavčeve plače med prejšnjim in sedanjim delovnim mestom.
Ker niti tožnica niti njena pooblaščenka po brezplačni pravni pomoči nista dopolnili tožbe (z navedbo in predložitvijo izpodbijane odločbe toženca in predložitvijo pooblastila), skladno s pozivom sodišča, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067663
ZMZP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 569, 596/1, 574, 574/2.
uporaba prava – navezna okoliščina najožje koneksnosti – karakteristična izpolnitev – posojilna pogodba – oblika pogodbe – izpolnitveni rok
Pravno podlago za presojo izbire prava v tem sporu predstavlja določba 20. člena ZMZPP, ki določa, da če pogodbeni stranki nista določili, katero pravo se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano (navezna okoliščina najožje koneksnosti); šteje pa se, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno (karakteristično) izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež, če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo. V konkretnem primeru pa pritožbeno sodišče ugotavlja prav te druge okoliščine, s čimer je izločen prvi kriterij – stalnega prebivališča oziroma sedeža pogodbenika s karakteristično izpolnitvijo – dajanjem posojila. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, katerim je pritožbeno sodišče pritrdilo, je bila posojilna pogodba, če že ne tudi sklenjena, pa nedvomno v celoti realizirana v Republiki Sloveniji z izročitvijo posojila našemu državljanu, s stalnim prebivališčem pri nas (lex loci solutionis), ki je tudi denar porabil v Republiki Sloveniji. Karakteristična izpolnitev je bila torej opravljena v naši državi, tožnik, kot prizadeta pogodbena stranka, pa se je odločil, da bo tudi izterjal vračilo posojila pred našim sodiščem, torej v naši državi, in se v odgovoru na revizijo sklicuje na naše pravo (torej je izbral naše pravo) oziroma vsaj ne nasprotuje uporabi našega prava. Razen tega pa gre pri posojilni pogodbi kot dvostranski pogodbi za dvoje karakterističnih izpolnitev oziroma obveznosti, ena bremeni posojilodajalca, ki posojilo da, druga pa bremeni posojilojemnika, ki mora posojilo vrniti. Obe obveznosti pa sta enakovredni, kar posledično pomeni, da je kriterij karakteristične izpolnitve uravnotežen in sorazmerno porazdeljen med obe pogodbeni stranki in tako v tej smeri nobena od pogodbenih strank tudi nima tesnejše zveze s svojim pravom od druge. Razen tega je v teoriji in sodni praksi tudi uveljavljena kot posebna okoliščina – molče izražena volja pogodbenih strank in sicer skozi načelo – qui elegit iudicem elegit ius. Takšna okoliščina pa je v konkretnem primeru izkazana na podlagi dejstva, da je tožnik z vložitvijo tožbe izbral pravo, toženec pa vse do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi izbranemu pravu ni nasprotoval. Več okoliščin torej izkazuje, da razmerje tudi nima pomembnejše zveze z makedonskim pravom, temveč nasprotno z našim pravom.
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – nepremičnina – dobra vera - priposestvovalna doba
Prvotožeča stranka ne more pridobiti lastninske pravice na spornem zemljišču s priposestvovanjem. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je prvotožnica morala oziroma mogla vedeti, da gre za dve parceli in da je že od leta 1995 (ko je odšla preverit v zemljiško knjigo) seznanjena, da ni lastnica sporne parcele. Od začetka teka priposestvovalne dobe 1988 do leta 1995 (ko je izvedela za lastništvo sporne parcele) priposestvovalna doba ni potekla oziroma ni bila vso priposestvovalno dobo v dobri veri.
ZDR člen 89, 89/1, 110, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zmožnost za delo – bolniški stalež – zloraba bolniškega staleža
Četudi je tožnica toženi stranki potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela predložila šele naknadno, že zgolj dejstvo, da v spornem obdobju ni bila zmožna za delo, zadošča za zaključek, da z dela ni izostala neupravičeno. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZIZ člen 17, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 55, 55/1-2, 55/2, 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/3, 138/4. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 311. ZFPPIPP člen 19, 213, 213/1-1, 216, 216-2, 493, 493/2, 494, 494/1-4. SPZ člen 128, 130, 135.
izvršljivost notarskega zapisa – dokazovanje zapadlosti terjatve – pridobitev ločitvene pravice – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Za presojo učinka potrjene prisilne poravnave ne zadošča zgolj dejstvo vročitve sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet, temveč je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev in do nastanka zastavne pravice na terjatvi in s tem do pridobitve ločitvene pravice.
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
Ker je posojilo banka zavarovala pri tožeči stranki in je nedvomno prišlo do nastopa zavarovalnega primera, je tožeča stranka posojilodajalki vrnila kredit namesto toženke. Z izplačilom posojenega zneska pa so prešle do višine tega zneska po samem zakonu na tožečo stranko vse pravice zavarovanca, torej banke, proti toženki, kot je v času sklenitve pogodbe določal 1. odstavek 939. člena ZOR.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0069337
ZGD-1 člen 295, 295/3.
zahteva za sklic skupščine
Iz zahteve delničarja za sklic skupščine z dne 20. 09. 2010 (priloga A3) je razvidno, da je naslovljena na „poslovodstvo“, in ne na konkretno osebo, in poslana na naslov „..., Ljubljana“, kjer je bil v tem obdobju po podatkih sodnega registra sedež nasprotnega udeleženca, in kjer je naslovnik dne 23. 09. 2010 zahtevo tudi prevzel. S tem je zadoščeno zakonski določbi, da morajo delničarji zahtevo za sklic pisno predložiti upravi.
Tožnik v sporu, v katerem je v celoti uspel glede uveljavljanih dodatnih omejitev pri delu, do polovice pa tudi glede uveljavljanega vzroka nastanka invalidnosti, ni uspel v celoti, zato ni upravičen do povračila vseh stroškov, temveč le sorazmernega dela.