odpoklic poslovodje iz krivdnih razlogov – odvisna in obvladujoča družba – skrbno vodenje poslov družbe – direktor – navodila večinskega lastnika – pogodbeno dogovorjena odpravnina
Korporacijsko pravni položaj tožnika kot direktorja tožene stranke tožniku ni onemogočal samostojnega vodenja poslov tožene stranke. Če je pri tem sledil neformalnim navodilom predsednika nadzornega sveta in večinskega lastnika, je to storil le iz njemu znanih razlogov, ki pa ga ne morejo razbremeniti odgovornosti za skrbno in gospodarno vodenje poslov družbe.
ZPP člen 91, 91/1, 108, 108/5. ZZVZZ člen 28, 28/1, 34, 34/2. ZZZPB člen 17.b, 17.b/3.
zavrženje vloge - postulacijska sposobnost
Ker izredno pravno sredstvo ni bilo vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, niti ni tožnik izkazal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 57, 57/1, 126, 126/1, 267, 268/5. OZ člen 190.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Glede na določila 267. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice izkazati, da bodo z uresničitvijo odstopnega upravičenja doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, sodišče pa da soglasje, če oceni, da se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
ZOR člen 214, 219, 371. OZ člen 193, 198, 346. ZTLR člen 34, 39, 39/2. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 243, 254, 362.
neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek – uporabnina za valjar – prikrajšanje – korist – odbitek amortizacije – zastaranje verzijskega zahtevka – dokaz s postavitvijo izvedenca – več izvedencev
Če dejansko stanje izpolnjuje pogoje tako za verizijski kot za odškodninski zahtevek, ima tožeča stranka pravico do izbire, na kakšni pravni podlagi bo postavila svoj tožbeni zahtevek. V tem primeru tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. Verzijski zahtevek zastara v petih letih.
Napačno je stališče, da bi razhajanja med izvedeniškimi mnenji sodišče lahko odpravilo zgolj z zaslišanjem izvedencev in njihovim soočenjem na glavni obravnavi. Bistveno je, da sodišče na nasprotja v izvedeniških mnenjih razumno in prepričljivo odgovori.
delitev solastnine – izvedenec – obvezna postavitev izvedenca – cenitev – izvedensko mnenje, pridobljeno izven tega postopka – materialno procesno vodstvo
Sodišče si mora v postopku delitve solastne stvari prvenstveno prizadevati za fizično delitev stvari, če ta ni mogoča lahko na predlog solastnika opravi delitev tako, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža in šele ko te možnosti ni, preostane sodišču možnost, da opravi civilno delitev.
Sodišče lahko v postopku delitve solastnine ugotovi, ali je solastno stvar mogoče fizično deliti v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ, in določi prodajno ceno solastne stvari (tudi kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom v skladu s četrtim in petim odstavkom 70. člena SPZ) le s pomočjo ustreznega izvedenca. Postavitev izvedenca v tovrstnih postopkih je obvezna.
Ker je delitev stvari na način, ki ni civilna delitev tudi v interesu nasprotnega udeleženca, bi moralo sodišče prve stopnje (potem, ko predlagatelj ni založil predujma) v okviru materialno procesnega vodstva nasprotnega udeleženca pozvati, da se izjasni ali predlaga postavitev izvedenca (glede na to, da predloženo izvedensko mnenje nima dokazne vrednosti) in mu v primeru pritrdilnega odgovora naložiti založitev predujma.
Tožnik v sporu, v katerem je v celoti uspel glede uveljavljanih dodatnih omejitev pri delu, do polovice pa tudi glede uveljavljanega vzroka nastanka invalidnosti, ni uspel v celoti, zato ni upravičen do povračila vseh stroškov, temveč le sorazmernega dela.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0069337
ZGD-1 člen 295, 295/3.
zahteva za sklic skupščine
Iz zahteve delničarja za sklic skupščine z dne 20. 09. 2010 (priloga A3) je razvidno, da je naslovljena na „poslovodstvo“, in ne na konkretno osebo, in poslana na naslov „..., Ljubljana“, kjer je bil v tem obdobju po podatkih sodnega registra sedež nasprotnega udeleženca, in kjer je naslovnik dne 23. 09. 2010 zahtevo tudi prevzel. S tem je zadoščeno zakonski določbi, da morajo delničarji zahtevo za sklic pisno predložiti upravi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062513
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 414.
razmerja med starši in otroci – varstvo in vzgoja otrok – preživninska obveznost roditelja – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – dopustnost novot v preživninskih sporih
Posojila, ki so bila najeta (po zatrjevanju toženca) za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank, ni moč upoštevati v breme preživljanja mladoletnega otroka, saj gre za premoženjskopravna razmerja med pravdnima strankama, ki jih je treba urediti v okviru delitve skupnega premoženja.
ZDR člen 89, 89/1, 110, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zmožnost za delo – bolniški stalež – zloraba bolniškega staleža
Četudi je tožnica toženi stranki potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela predložila šele naknadno, že zgolj dejstvo, da v spornem obdobju ni bila zmožna za delo, zadošča za zaključek, da z dela ni izostala neupravičeno. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZPP člen 139, 139/2, 282, 282/1, 317, 339, 339/2, 339/2-12.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – vročanje vabila na dejanski naslov – sodba na podlagi odpovedi – zamudna sodba – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni vabilo tožnika na njegov dejanski naslov, katerega je sporočil. Zato ni bil pravilno vabljen in sodišče ne bi smelo izdati sodbe na podlagi odpovedi.
Ker je sodišče prve stopnje predhodno že izdalo zamudno sodbo, se iz podatkov spisa nakazuje, da je podana tudi res iudicata.
Napake sodišča pri vročanju strankam se ne odpravljajo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
ZIZ člen 17, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 55, 55/1-2, 55/2, 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/3, 138/4. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 311. ZFPPIPP člen 19, 213, 213/1-1, 216, 216-2, 493, 493/2, 494, 494/1-4. SPZ člen 128, 130, 135.
izvršljivost notarskega zapisa – dokazovanje zapadlosti terjatve – pridobitev ločitvene pravice – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Za presojo učinka potrjene prisilne poravnave ne zadošča zgolj dejstvo vročitve sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet, temveč je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev in do nastanka zastavne pravice na terjatvi in s tem do pridobitve ločitvene pravice.
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
javno dobro – meja med javnim dobrom in navadnim zemljiščem - kataster
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
pravdna sposobnost – odobritev skrbnika za posebni primer
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi pridobilo odobritev skrbnika za poseben primer, postopek zaradi umika tožbe ustavilo, ni pravilno upoštevalo določbe 78. čl. ZPP, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – razžalitev – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja
Stališče, da bi moralo prvo sodišče pri ugotavljanju višine odškodnine po 2. odst. 72. člena ZDen izhajati iz stanja denacionaliziranih nepremičnin ob podržavljenju, je zmotno.