odškodninska odgovornost borzno posredniške hiše - nepravilni vnos naloga za prenos delnic
Borzno posredniška hiša odgovarja objektivno imetniku pravic, ki so predmet vpisa z nepravilnim vnosom naloga. Če isti pooblaščenec zastopa več strank, je upravičen za povečanje 10% stroškov.
SPZ člen 27, 28. ZLNDL člen 4. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 29.
podržavljenje – kmetijsko zemljišče – lovska družina
Da se je s predmetno kupoprodajno pogodbo prenesla zgolj pravica uporabe in ne lastninska pravica, pa je mogoče zaključiti tudi na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska za to nepremičnino, iz katerega izhaja, da je bila lastninska pravica toženke vknjižena na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 13. 7. 1984 in Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (v nadaljevanju: ZLNDL). Če bi se s kupoprodajno pogodbo prenesla lastninska pravica, bi podlaga za vknjižbo bila le kupoprodajna pogodba, ker pa se je prenesla pravica uporabe in je torej ta obstojala na dan uveljavitve ZLNDL, se je vknjižba opravila tudi na podlagi predmetnega zakona.
Ker je bilo ugotovljeno, da je z dnem uveljavitve ZSKZ originalno lastninsko pravico na nepremičninah pridobila tožnica, je od tega dne naprej šteti, da nepremičnine niso bile v družbeni lastnini in jih je bilo mogoče priposestvovati.
Ker iz kupoprodajne pogodbe nedvomno izhaja, da se prenaša na toženko pravica uporabe družbene lastnine, toženka s tem ne more izkazati pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice in zato njena posest po določbah ZTLR ne more biti opredeljena kot zakonita.
Domnevo alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti z dokazom nasprotja, ki je glavni dokaz, za uspeh katerega je potrebno polno prepričanje. Opravljeni preizkus alkoholiziranosti je le eden od dokazov, ki omogoča ugotovitev obsega alkohola v organizmu, toženec pa bi lahko svojo nealkoholiziranost dokazoval tudi z drugimi dokazi, vendar je ob neobstoju objektivnih dokazov nase prevzel riziko, da z njimi ne bo prepričal sodišča. Prav to pa se je zgodilo v konkretnem pravdnem primeru.
ZP-1 člen 8, 18, 18/2. KZ-1 člen 32. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d.
vožnja pod vplivom alkohola – uporaba določb kazenskega zakonika – skrajna sila
Zakonski pogoji za ravnanje v skrajni sili niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker je imel obdolženec v zgolj z njegove strani zatrjevani situaciji, ko naj bi se počutil življenjsko ogroženega zaradi zdravstvenih težav, vso možnost nastalo nevarnost odvrniti tudi drugače, in sicer s klicem na številko klica v sili, npr. 112, kjer bi mu bila nudena ustrezna medicinska pomoč, ne pa da se je v takem, po njegovi oceni celo življenjsko ogrožajočem, stanju, odločil še za vožnjo motornega vozila, ki že po naravi stvari od voznika terja popolno fizično sposobnost za varno upravljanje motornega vozila, pri tem pa tudi vedel, da je pred tem užival alkoholne pijače.
odškodnina – žalitev dobrega imena in časti – vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Iz zdravstvene dokumentacije tožnika – zdravstvenega kartona ne sledi, da bi obiskal zaradi poškodbe zdravnika 24. 04. 1993, ko naj bi se pripetil škodni dogodek, niti dan kasneje 25. 04. 1993, kot je to izpovedoval tožnik oziroma priče katerih zaslišanje je on predlagal. Prvi obisk pri zdravniku je v zdravstvenem kartonu tožnika zabeležen šele 26. 04. 1993, torej tri dni po zatrjevanem škodnem dogodku. Ne gre prezreti, da so tudi policisti, ki so preverjali dejansko stanje na podlagi prijave tožnika ugotovili, da je šlo med pravdnima strankama kritičnega dne le za verbalni konflikt.
Sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, med ostalim v primeru, če ugovor v postopku sploh ni bil vložen.
vknjižba lastninske pravice - načelo formalnosti – pogoji za dovolitev vpisa - sodba na podlagi pripoznave - vsebina izreka – ugotovljen obstoj izločitvene pravice
Praviloma gre pri izločitveni pravici za uveljavljanje upnikove lastninske pravice na stvari, lahko pa tudi kakšne druge premoženjske pravice. Iz sporne sodbe na podlagi pripoznave ni razvidno, kakšen je pravni temelj in vsebina izločitvene pravice na spornih nepremičninah. Zato ne gre za sodbo, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice.
Eden od pogojev za dovolitev vpisa po 3. točki 148. člena ZZK-1 je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige. Tako je vpis po 1. odstavku 150. člena istega zakona dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO
VSL0067690
OZ člen 807, 814, 823, 823/3.
provizija – plačilo provizije - zastopniška provizija – pogodba o igranju nogometa – nogometni klub – agent – igralec nogometa – pogodba o naročilu – pogodba o trgovskem zastopanju
Predmet spora v tej zadevi je torej pogodbeni odnos med agentom in igralcem nogometa, ki sta ga uredila s tipsko pisno pogodbo, ki jo je predpisoval Pravilnik o agentih igralcev, ki ga je sprejela NZS kot članica Mednarodne nogometne zveze FIFA. Iz vsebine pogodbe, ki se med ostalim sklicuje na navedeni Pravilnik o agentih igralcev izhaja, da je pogodba sklenjena za 24 mesecev ter da sta se pogodbenika dogovorila za provizijo v višini 20 % od letne bruto osnovne plače igralca, katera pripada igralcu na osnovi pogodbe o zaposlitvi, o kateri se je dogovoril zastopnik igralcev. Pogodbenika sta nadalje soglašala, da se pravice do posredovanja prenesejo ekskluzivno na zastopnika igralcev. Glede na takšna pogodbena določila je po pravni naravi pogodbo mogoče umestiti med pogodbo o naročilu in pogodbo o trgovskem zastopanju, pri čemer je po vsebini bližja slednji, ki je urejena v določbah 807 do 828 OZ.
služnost – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za ukinitev služnosti – protiustavnost podzakonskega predpisa – kategorizacija javnih cest
Ker so po določbi 125. člena Ustave sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakon, pri tem pa niso vezani tudi na podzakonske predpise, kadar so ti v neskladju z ustavo ali zakonom, sodišče podzakonskega predpisa, ki je protiustaven, ne uporabi.
Sporna zemljišča niso bila v lasti tožene stranke, temveč so bila v lasti podjetja V., zato odlok o razglasitvi javne ceste ne more imeti razlastitvenega učinka za sporna zemljišča, na katerih poteka cesta oziroma ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih, ker je to v neskladju s 33. in 69. členom URS, zato ga sodišče ne upošteva.
Pri presoji zahteve za ukinitev služnosti so pomembne le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
vknjižba lastninske pravice na občino – nezazidano stavbno zemljišče – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ
Ker je bila pravica uporabe na nepremičninah vpisana na predlagateljico in ker je predlagateljica predložila potrdila, iz katerih izhaja, da nepremičnine predstavljajo del nezazidanega stavbnega zemljišča kot je opredeljen v 16.a členu ZSKZ, je predlagateljica že na podlagi samega zakona pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, saj je z listinami izkazala zakonska upravičenja za vpis lastninske pravice. RS ni bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin oziroma ni imela vpisane pravice uporabe, zato ni potreben sporazum ali pogodba, na podlagi katere bi predlagateljica in udeleženka uredili morebitna sporna razmerja.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine – odmera takse
Podatki o vrednosti zapuščine in zapuščinski taksi niso elementi, ki bi sodili v sklep o dedovanju. Ocena vrednosti zapuščine ima pomen le za odmero takse, v ničemer pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju, s katerim je odločeno o tem, katerim osebam gre pravica do dediščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0068164
ZDKG člen 14, 14/1, 14/2. ZD člen 26, 26/2.
revalorizacija vrednosti zaščitene kmetije – zaščitena kmetija – velikost dednega deleža – nujni delež – zmanjšanje nujnega deleža
Prevzemnik kmetije je za izračun revalorizacije predlagal uporabo programa Statističnega urada RS, čemur ostali dediči niso ugovarjali. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo program za izračun zakonskih zamudnih obresti. Ta metoda revalorizacije je tudi sicer napačna, ker v predmetni zadevi ne gre za čisto denarno obveznost, pri katerih je številčno določena vsota denarja predmet nastanka obveznosti in predmet njene izpolnitve, pač pa gre za oceno vrednosti zaščitene kmetije in posledično vprašanje velikosti nujnih deležev.
Glede na nizko vrednost nujnih deležev (skupaj 4.677,28 EUR) in maksimalni, to je 10 letni rok za njihovo izplačilo, vendarle ne gre za znesek, ki bi lahko ogrozil gospodarsko zmožnost kmetije oziroma ga prevzemnik kmetije ne bi zmogel.
pravdna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – nepravdni postopek - odločanje v pravdnem postopku
Za odvzem poslovne sposobnosti ZNP predpisuje nepravdni postopek, vendar pa mora sodišče o tem odločati tudi v pravdnem postopku, kadar se mu pojavi dvom o tem, ali je stranka pravdno sposobna.
Zavrnitev tožbenega zahtevka lahko povzroči le takšna tožnikova izjava o odpovedi tožbenemu zahtevku, ki je jasna, nedvoumna in nepogojna. Tožnikova izjava na zadnjem naroku, ki jo povzema tudi pritožba, tej zahtevi ne ustreza.
spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve – delitev nepremičnine
V postopku zaradi delitve solastnega premoženja obstaja spor o predmetu delitve, ker nasprotni udeleženec trdi, da je celotna nepremičnina v solasti udeležencev po deležih, razvidnih iz zemljiške knjige, predlagatelja pa kot svoje premoženje (premoženje v njuni izključni lasti) izločata del te nepremičnine – hišo z zemljiščem, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - nov dedič – uveljavljanje pravic v pravdi – pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pojavi oseba, ki trdi, da je dedič zapustnika in ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, le-ta nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Svoje pravice lahko uveljavi v pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067642
ZZZDR člen 51. ZPP člen 184. OZ člen 190.
skupno premoženje – posebno premoženje – vlaganja – zunajzakonska skupnost - presoja premoženjskopravnih razmerij v zunajzakonski skupnosti – aktivna legitimacija za preživninsko obveznost – pobotni ugovor – sprememba navedb iz odgovora na tožbo
Glede na to, da je bilo sporno stanovanje posebno premoženje tožnika in je bila posebno premoženje tožnika tudi za to stanovanje pridobljena kupnina, je materialnopravno zmotno stališče tožene stranke, da je na podlagi njenih in tožnikovih vlaganj v to stanovanje, ki so se izvajala v času obstoja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, razlika v vrednosti oziroma povečana vrednost njuno skupno premoženje. Res je lahko skupno premoženje tudi denar in res so določila 51. člena ZZZDR prisilne narave, vendar pa je v zadevi ključno, da je bilo navedeno stanovanje posebno premoženje tožnika in zaradi opravljenih del in vlaganj, ki niso predstavljala pomembnih sprememb v stanju in vrednosti podstrešja, ni mogoče govoriti, da je prišlo do sprememb stvarnopravnih razmerij, toženka ima na voljo obligacijski zahtevek.
Za uveljavljanje terjatve iz naslova preživljanja aktivno materialnopravno legitimiran otrok, tudi v primeru, da še ni polnoleten. Tudi če je s pravnomočno sodbo odločeno, da se preživnina plačuje na roke matere, to tej še ne daje aktivne legitimacije za uveljavljanje preživnine v lastnem imenu.
V konkretnem primeru je šlo sicer za odgovor na tožbo, vendar pa je smiselno uporabiti 184. člen ZPP, ki določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Če bi tožena stranka svoje navedbe iz odgovora na tožbo le spremenila, dopolnila ali popravila, bi bilo sodišče dolžno obravnavati tudi prvotne navedbe. Ker pa je svoje navedbe popravila tako obsežno oziroma tako, da so nove navedbe celo nasprotovale prvotnim, je sodišče pravilno presojalo le ugovor toženke zaradi pobotanja, saj ta ni bil uveljavljen podrejeno.
OZ člen 198, 311, 312, 314, 367, 367/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
uporaba tuje stvari – prenos nepremičnine na dediče – veljavnost dogovora o brezplačni rabi – uporabnina – privolitev v prikrajšanje – povračilo vlaganj – pobot – pravdni pobot – učinki v materialnem pravu – trenutek, ko si terjatvi stopita naproti
Glede učinka med pravdnim pobotom in pobotom po pravilih materialnega prava obstojijo razlike. Posledično pravil materialnega prava pri sodnem pobotu ne gre kar avtomatično uporabiti. Zato mora sodišče presojati, ali je bila terjatev tožene stranke zastarana na dan, ko je bila ta postavljena v pravdni pobot in terjatvi pravdnih strank pobotati na dan izdaje sodbe.
Trenutek, ko se terjatvi pobotata, mora biti nujno isti.
tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi – zaznamba spora
Tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi v stečajno maso, ki jo je predlagatelj vložil kot prilogo svojemu predlogu, ni noben izmed sporov, ki so navedeni v 1. odstavku točke 1 do 3 člena 79 ZZK-1, saj v konkretnem sporu ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču, podlagi priposestvovanja oziroma skupnega premoženja oziroma na drug izviren način, niti zaznambo spora za prenehanje pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje pravice.