učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - nov dedič – uveljavljanje pravic v pravdi – pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pojavi oseba, ki trdi, da je dedič zapustnika in ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, le-ta nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Svoje pravice lahko uveljavi v pravdi.
ZIZ člen 174, 192, 192/1, 209. ZZK-1 člen 132, 148, 149, 149/1, 149/1-1, 243, 243/1, 244, 245.
izbrisna tožba – zemljiškoknjižno dovolilo
Izbrisna tožba ni namenjena odpravljanju vknjižb, do katerih je prišlo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, na katere pazi zemljiškoknjižno sodišče, in bi jih bilo mogoče odpraviti z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku, temveč je namenjena odpravi vknjižb, ki niso v skladu z materialnim pravom iz razloga, ki ga zemljiškoknjižno sodišče pri izdaji sklepa o dovolitvi vpisa ni bilo dolžno presojati.
Ravnanje nasprotnih udeležencev glede na vse okoliščine konkretne zadeve, opisane v predlogu, zadostuje za ugotovitev upniške zamude in s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz določbe 302. člena OZ za predlagani sodni depozit.
odškodninska odgovornost borzno posredniške hiše - nepravilni vnos naloga za prenos delnic
Borzno posredniška hiša odgovarja objektivno imetniku pravic, ki so predmet vpisa z nepravilnim vnosom naloga. Če isti pooblaščenec zastopa več strank, je upravičen za povečanje 10% stroškov.
tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi – zaznamba spora
Tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi v stečajno maso, ki jo je predlagatelj vložil kot prilogo svojemu predlogu, ni noben izmed sporov, ki so navedeni v 1. odstavku točke 1 do 3 člena 79 ZZK-1, saj v konkretnem sporu ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču, podlagi priposestvovanja oziroma skupnega premoženja oziroma na drug izviren način, niti zaznambo spora za prenehanje pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068199
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/4.
izguba zavarovalnih pravic – odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost več povzročiteljev škode – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu
Vinjen sopotnik je potegnil za volan vozila, ki ga je upravljal toženec pod vplivom alkohola. Toženec bi moral in mogel pričakovati od vinjenega sopotnika, ki mu je dopustil sedeti med vožnjo na sprednjem sedežu, tako ravnanje. S tem je podana tudi odgovornost toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068248
OZ člen 179. ZPP člen 163, 163/4, 163/6.
ugriz psa - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – odločitev o stroških postopka v sodbi
Za neodločitev o stroških postopka v sodbi ni podlage v določbah ZPP, kot tudi ne za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka, vendar navedena kršitev ne predstavlja kakšne bistvene kršitve postopkovnih določb, saj na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka, ni vplivala.
pravna oseba – fizična oseba – etažni lastniki – posamezen etažni lastnik – vpis v zemljiško knjigo – vpis zaznambe izvršbe
Vpis pravnega dejstva začete izvršbe ter hipoteke v korist upnika Etažni lastniki, R. ulica 5, L., ni mogoč, saj upnik, ki je označen kot »Etažni lastniki«, ni pravna niti fizična oseba.
Upnik oziroma imetnik stvarne pravice je lahko le posamezen etažni lastnik (fizična oseba) oziroma posamezni etažni lastniki. Ker se tudi sklep o izvršbi ne glasi na posamezne etažne lastnike, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče odločiti, da se ne opravi vpis zaznambe izvršbe in hipoteke.
odškodninska odgovornost zaradi ravnanja državnega organa - odgovornost države - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja policistov - protipravnost ravnanja zdravnika
Tožena stranka RS ni odgovorna za morebitno škodo, ki naj bi jo tožniku s svojim ravnanjem povzročili dežurna zdravnica, reševalci in/ali osebje psihiatrične bolnišnice, saj zanje odgovarja njihov delodajalec. Da bi prišlo do protipravnega ravnanja sodišča v postopku sodnega odločanja o prisilnem pridržanju, tožnik ni nikdar trdil.
Sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, med ostalim v primeru, če ugovor v postopku sploh ni bil vložen.
ZNPosr člen 5, 25. OZ člen 3, 8, 846, 846/3, 849. ZZZDR člen 52, 52/2, 56, 56/2.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – ugovor previsoke provizije – načelo enake vrednosti dajatev – pogodbena avtonomija – causa acquirendi
Ugovor previsoke provizije gradi na spoznanju, da je pri pogodbi o nepremičninskem posredovanju podana izrazita spoznavna vrzel med sklenitveno in izpolnitveno fazo pogodbe. Stranki zato ob sklenitvi pogodbe plačila provizije ne moreta določiti v luči načela enake vrednosti dajatev. Višino provizije je mogoče uskladiti z navedenim načelom šele tedaj, ko sta znana obseg in trud posrednikovega dela. Ker je pogodba o nepremičninskem posredovanju vzajemna pogodba, zanjo velja causa acquirendi. Pri obravnavanju ugovora pretirane provizije je zato treba presojati predvsem to, da bi se causa acquirendi ne sprevrgla v nekaj drugega – t.j., v nedopustno kavzo, katere vsebina bi bila bogatenje močnejše stranke na rovaš šibkejše.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067642
ZZZDR člen 51. ZPP člen 184. OZ člen 190.
skupno premoženje – posebno premoženje – vlaganja – zunajzakonska skupnost - presoja premoženjskopravnih razmerij v zunajzakonski skupnosti – aktivna legitimacija za preživninsko obveznost – pobotni ugovor – sprememba navedb iz odgovora na tožbo
Glede na to, da je bilo sporno stanovanje posebno premoženje tožnika in je bila posebno premoženje tožnika tudi za to stanovanje pridobljena kupnina, je materialnopravno zmotno stališče tožene stranke, da je na podlagi njenih in tožnikovih vlaganj v to stanovanje, ki so se izvajala v času obstoja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, razlika v vrednosti oziroma povečana vrednost njuno skupno premoženje. Res je lahko skupno premoženje tudi denar in res so določila 51. člena ZZZDR prisilne narave, vendar pa je v zadevi ključno, da je bilo navedeno stanovanje posebno premoženje tožnika in zaradi opravljenih del in vlaganj, ki niso predstavljala pomembnih sprememb v stanju in vrednosti podstrešja, ni mogoče govoriti, da je prišlo do sprememb stvarnopravnih razmerij, toženka ima na voljo obligacijski zahtevek.
Za uveljavljanje terjatve iz naslova preživljanja aktivno materialnopravno legitimiran otrok, tudi v primeru, da še ni polnoleten. Tudi če je s pravnomočno sodbo odločeno, da se preživnina plačuje na roke matere, to tej še ne daje aktivne legitimacije za uveljavljanje preživnine v lastnem imenu.
V konkretnem primeru je šlo sicer za odgovor na tožbo, vendar pa je smiselno uporabiti 184. člen ZPP, ki določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Če bi tožena stranka svoje navedbe iz odgovora na tožbo le spremenila, dopolnila ali popravila, bi bilo sodišče dolžno obravnavati tudi prvotne navedbe. Ker pa je svoje navedbe popravila tako obsežno oziroma tako, da so nove navedbe celo nasprotovale prvotnim, je sodišče pravilno presojalo le ugovor toženke zaradi pobotanja, saj ta ni bil uveljavljen podrejeno.
služnost – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za ukinitev služnosti – protiustavnost podzakonskega predpisa – kategorizacija javnih cest
Ker so po določbi 125. člena Ustave sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakon, pri tem pa niso vezani tudi na podzakonske predpise, kadar so ti v neskladju z ustavo ali zakonom, sodišče podzakonskega predpisa, ki je protiustaven, ne uporabi.
Sporna zemljišča niso bila v lasti tožene stranke, temveč so bila v lasti podjetja V., zato odlok o razglasitvi javne ceste ne more imeti razlastitvenega učinka za sporna zemljišča, na katerih poteka cesta oziroma ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih, ker je to v neskladju s 33. in 69. členom URS, zato ga sodišče ne upošteva.
Pri presoji zahteve za ukinitev služnosti so pomembne le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
posli rednega upravljanja – nujni posli nujna vzdrževalna dela – sprememba načina ogrevanja - rezervni sklad
Pod nujna vzdrževalna dela se štejejo dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih stanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam.
Postavitev kurilnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega načina ogrevanja, ki je bilo v celoti ukinjeno, je nujen posel, zato predstavlja posel rednega upravljanja. Za tak posel je mogoče uporabiti tudi sredstva iz rezervnega sklada.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0068212
OZ člen 171, 179.
odmera pravične denarne odškodnine – prometna nesreča – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – vožnja brez čelade – nadzor nad otrokom - odškodnina za tujo pomoč – stroški za tujo pomoč - dodatek za nego otroka
Starši pod predpisanimi pogoji iz 142. členaOZ odgovarjajo za škodo, ki jo njihov otrok povzroči drugemu, medtem ko je tožnik (otrok) s svojo protipredpisno vožnjo povzročil škodo sebi. Mladoletni otrok ne odgovarja za svoje starše, zato opustitev spremstva pri vožnji in nadzora sploh, na katero se v pritožbi posebej sklicuje toženka, ne predstavlja pravnorelevantnega vzroka iz tožnikove odgovornostne sfere.
Dodatek za nego otroka, ki je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je treba všteti v odškodnino, čeprav starši te pravice niso uveljavljali v postopku pred pristojnim organom, kadar bi oškodovancu takšna pravica sicer pripadala.
SPZ člen 27, 28. ZLNDL člen 4. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 29.
podržavljenje – kmetijsko zemljišče – lovska družina
Da se je s predmetno kupoprodajno pogodbo prenesla zgolj pravica uporabe in ne lastninska pravica, pa je mogoče zaključiti tudi na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska za to nepremičnino, iz katerega izhaja, da je bila lastninska pravica toženke vknjižena na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 13. 7. 1984 in Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (v nadaljevanju: ZLNDL). Če bi se s kupoprodajno pogodbo prenesla lastninska pravica, bi podlaga za vknjižbo bila le kupoprodajna pogodba, ker pa se je prenesla pravica uporabe in je torej ta obstojala na dan uveljavitve ZLNDL, se je vknjižba opravila tudi na podlagi predmetnega zakona.
Ker je bilo ugotovljeno, da je z dnem uveljavitve ZSKZ originalno lastninsko pravico na nepremičninah pridobila tožnica, je od tega dne naprej šteti, da nepremičnine niso bile v družbeni lastnini in jih je bilo mogoče priposestvovati.
Ker iz kupoprodajne pogodbe nedvomno izhaja, da se prenaša na toženko pravica uporabe družbene lastnine, toženka s tem ne more izkazati pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice in zato njena posest po določbah ZTLR ne more biti opredeljena kot zakonita.
Domnevo alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti z dokazom nasprotja, ki je glavni dokaz, za uspeh katerega je potrebno polno prepričanje. Opravljeni preizkus alkoholiziranosti je le eden od dokazov, ki omogoča ugotovitev obsega alkohola v organizmu, toženec pa bi lahko svojo nealkoholiziranost dokazoval tudi z drugimi dokazi, vendar je ob neobstoju objektivnih dokazov nase prevzel riziko, da z njimi ne bo prepričal sodišča. Prav to pa se je zgodilo v konkretnem pravdnem primeru.
OZ člen 198, 311, 312, 314, 367, 367/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
uporaba tuje stvari – prenos nepremičnine na dediče – veljavnost dogovora o brezplačni rabi – uporabnina – privolitev v prikrajšanje – povračilo vlaganj – pobot – pravdni pobot – učinki v materialnem pravu – trenutek, ko si terjatvi stopita naproti
Glede učinka med pravdnim pobotom in pobotom po pravilih materialnega prava obstojijo razlike. Posledično pravil materialnega prava pri sodnem pobotu ne gre kar avtomatično uporabiti. Zato mora sodišče presojati, ali je bila terjatev tožene stranke zastarana na dan, ko je bila ta postavljena v pravdni pobot in terjatvi pravdnih strank pobotati na dan izdaje sodbe.
Trenutek, ko se terjatvi pobotata, mora biti nujno isti.
poslovodstvo brez naročila – neupravičena pridobitev – verzija – zastaranje zahtevka napram dedičem – prevzem zapuščine ipso iure
Tožnik v tožbenih in pritožbenih trditvah navaja, da je ohranjal in povečeval vrednost nepremičnin dedičev. Če je imel namen tako ravnati za druge – dediče, potem bi šlo za poslovodstvo brez naročila, torej za opravljanje tujega posla. Pri zahtevkih iz naslova neupravičene pridobitve ne gre za namero prikrajšanega, da pridobi korist komu drugemu, ampak da jo pridobi zase. Svoje delo in sredstva vlaga, ker zmotno misli, da dela in pridobiva korist zase (verzija). Tožnik bi torej imel zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, če bi zatrjeval, da je vršil vlaganja v nepremično premoženje misleč ali pa v pričakovanju, da bo pripadlo njemu.