OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067665
ZPP člen 285, 286. OZ člen 243.
nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov – pogodba o finančnem leasingu – finančni leasing - odstop od pogodbe
Sodišče tožečo stranko v okviru materialnega procesnega vodstva na prvem naroku za glavno obravnavo le pozvalo, naj določneje opredeli svojo terjatev po višini, kar je tožeča stranka v danem roku storila s pripravljalno vlogo z dne 11. 03. 2010, ki je bila tega dne priporočeno poslana na sodišče. Pri tem ni šlo za nedopustno navajanje novih dejstev oziroma predlaganje novih dokazov.
ZNPosr člen 5, 25. OZ člen 3, 8, 846, 846/3, 849. ZZZDR člen 52, 52/2, 56, 56/2.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – ugovor previsoke provizije – načelo enake vrednosti dajatev – pogodbena avtonomija – causa acquirendi
Ugovor previsoke provizije gradi na spoznanju, da je pri pogodbi o nepremičninskem posredovanju podana izrazita spoznavna vrzel med sklenitveno in izpolnitveno fazo pogodbe. Stranki zato ob sklenitvi pogodbe plačila provizije ne moreta določiti v luči načela enake vrednosti dajatev. Višino provizije je mogoče uskladiti z navedenim načelom šele tedaj, ko sta znana obseg in trud posrednikovega dela. Ker je pogodba o nepremičninskem posredovanju vzajemna pogodba, zanjo velja causa acquirendi. Pri obravnavanju ugovora pretirane provizije je zato treba presojati predvsem to, da bi se causa acquirendi ne sprevrgla v nekaj drugega – t.j., v nedopustno kavzo, katere vsebina bi bila bogatenje močnejše stranke na rovaš šibkejše.
vknjižba lastninske pravice - načelo formalnosti – pogoji za dovolitev vpisa - sodba na podlagi pripoznave - vsebina izreka – ugotovljen obstoj izločitvene pravice
Praviloma gre pri izločitveni pravici za uveljavljanje upnikove lastninske pravice na stvari, lahko pa tudi kakšne druge premoženjske pravice. Iz sporne sodbe na podlagi pripoznave ni razvidno, kakšen je pravni temelj in vsebina izločitvene pravice na spornih nepremičninah. Zato ne gre za sodbo, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice.
Eden od pogojev za dovolitev vpisa po 3. točki 148. člena ZZK-1 je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige. Tako je vpis po 1. odstavku 150. člena istega zakona dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
pravdna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – nepravdni postopek - odločanje v pravdnem postopku
Za odvzem poslovne sposobnosti ZNP predpisuje nepravdni postopek, vendar pa mora sodišče o tem odločati tudi v pravdnem postopku, kadar se mu pojavi dvom o tem, ali je stranka pravdno sposobna.
Zavrnitev tožbenega zahtevka lahko povzroči le takšna tožnikova izjava o odpovedi tožbenemu zahtevku, ki je jasna, nedvoumna in nepogojna. Tožnikova izjava na zadnjem naroku, ki jo povzema tudi pritožba, tej zahtevi ne ustreza.
spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve – delitev nepremičnine
V postopku zaradi delitve solastnega premoženja obstaja spor o predmetu delitve, ker nasprotni udeleženec trdi, da je celotna nepremičnina v solasti udeležencev po deležih, razvidnih iz zemljiške knjige, predlagatelja pa kot svoje premoženje (premoženje v njuni izključni lasti) izločata del te nepremičnine – hišo z zemljiščem, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – verjetnost obstoja terjatve – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pravnega posla
Po uveljavitvi ZDen ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim, pa so nični. Zato je nična že pogodba, s katero je bila nepremičnina, glede katere je bila zahtevana vrnitev, prodana kupcu na javni dražbi po uveljavitvi ZDen, nični pa so tudi vsi naslednji pravni posli glede te nepremičnine.
pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika – izjava o lastniški posesti
V skladu z načelom formalnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ker so vpisi dovoljeni le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, v konkretnem primeru pa F. B. ni vknjižen kot lastnik, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za vzpostavitev listin zavrnilo.
Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagatelj nepremičnino v posesti, ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagatelj izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti.
zaznamba spora – pravni naslednik – zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice prednikov
Glede na tožbo je prvo sodišče zaključilo, da pritožniki ne zahtevajo ugotovitve obstoja njihove lastninske pravice, ampak lastninske pravice njihovih pravnih prednikov, zato je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Tak zaključek prvega sodišča pa ni pravilen. Pravni naslednik je oseba, na katero so prešle pravice in obveznosti njegovega pravnega prednika, torej pravni naslednik vstopi oziroma ima enake pravice kot njegov pravni prednik. Prav zato pa je v tem primeru mogoče uporabiti določilo 79. člena ZZK-1 in zaznambo spora dovoliti.
Sodišče, ki se odloči za pridržano odločbo, naknadno pridobljene in izvedene spise oziroma dokaze praviloma najkasneje skupaj z odločbo vroči tudi strankam v postopku. Vendar pa sodišče prve stopnje s tem, ko strankam revalorizacijskega poročila ni vročilo niti z izpodbijanim sklepom, ni bistveno kršilo določb postopka, ker to ni imelo niti ni moglo imeti vpliva na pravilnost ali zakonitost sklepa.
Revalorizacija pomeni zgolj preračun nespremenjene temeljne vrednosti na določeni datum (upoštevaje indekse sprememb relevantnih cen v vmesnih revalorizacijskih obdobjih).
poslovodstvo brez naročila – neupravičena pridobitev – verzija – zastaranje zahtevka napram dedičem – prevzem zapuščine ipso iure
Tožnik v tožbenih in pritožbenih trditvah navaja, da je ohranjal in povečeval vrednost nepremičnin dedičev. Če je imel namen tako ravnati za druge – dediče, potem bi šlo za poslovodstvo brez naročila, torej za opravljanje tujega posla. Pri zahtevkih iz naslova neupravičene pridobitve ne gre za namero prikrajšanega, da pridobi korist komu drugemu, ampak da jo pridobi zase. Svoje delo in sredstva vlaga, ker zmotno misli, da dela in pridobiva korist zase (verzija). Tožnik bi torej imel zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, če bi zatrjeval, da je vršil vlaganja v nepremično premoženje misleč ali pa v pričakovanju, da bo pripadlo njemu.
vknjižba lastninske pravice na občino – nezazidano stavbno zemljišče – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ
Ker je bila pravica uporabe na nepremičninah vpisana na predlagateljico in ker je predlagateljica predložila potrdila, iz katerih izhaja, da nepremičnine predstavljajo del nezazidanega stavbnega zemljišča kot je opredeljen v 16.a členu ZSKZ, je predlagateljica že na podlagi samega zakona pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, saj je z listinami izkazala zakonska upravičenja za vpis lastninske pravice. RS ni bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin oziroma ni imela vpisane pravice uporabe, zato ni potreben sporazum ali pogodba, na podlagi katere bi predlagateljica in udeleženka uredili morebitna sporna razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO
VSL0067690
OZ člen 807, 814, 823, 823/3.
provizija – plačilo provizije - zastopniška provizija – pogodba o igranju nogometa – nogometni klub – agent – igralec nogometa – pogodba o naročilu – pogodba o trgovskem zastopanju
Predmet spora v tej zadevi je torej pogodbeni odnos med agentom in igralcem nogometa, ki sta ga uredila s tipsko pisno pogodbo, ki jo je predpisoval Pravilnik o agentih igralcev, ki ga je sprejela NZS kot članica Mednarodne nogometne zveze FIFA. Iz vsebine pogodbe, ki se med ostalim sklicuje na navedeni Pravilnik o agentih igralcev izhaja, da je pogodba sklenjena za 24 mesecev ter da sta se pogodbenika dogovorila za provizijo v višini 20 % od letne bruto osnovne plače igralca, katera pripada igralcu na osnovi pogodbe o zaposlitvi, o kateri se je dogovoril zastopnik igralcev. Pogodbenika sta nadalje soglašala, da se pravice do posredovanja prenesejo ekskluzivno na zastopnika igralcev. Glede na takšna pogodbena določila je po pravni naravi pogodbo mogoče umestiti med pogodbo o naročilu in pogodbo o trgovskem zastopanju, pri čemer je po vsebini bližja slednji, ki je urejena v določbah 807 do 828 OZ.
posli rednega upravljanja – nujni posli nujna vzdrževalna dela – sprememba načina ogrevanja - rezervni sklad
Pod nujna vzdrževalna dela se štejejo dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih stanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam.
Postavitev kurilnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega načina ogrevanja, ki je bilo v celoti ukinjeno, je nujen posel, zato predstavlja posel rednega upravljanja. Za tak posel je mogoče uporabiti tudi sredstva iz rezervnega sklada.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068199
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/4.
izguba zavarovalnih pravic – odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost več povzročiteljev škode – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu
Vinjen sopotnik je potegnil za volan vozila, ki ga je upravljal toženec pod vplivom alkohola. Toženec bi moral in mogel pričakovati od vinjenega sopotnika, ki mu je dopustil sedeti med vožnjo na sprednjem sedežu, tako ravnanje. S tem je podana tudi odgovornost toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057722
ZPP člen 285. ZOR člen 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 115.
dolžnost materialnopravdnega vodstva – prekluzije glede dejstev po pozivu sodišča – predmet pogodbe – razlaga pogodbe – jamčevanje za pravne napake – zmota v predmetu – zemljiškoknjižna označba nepremičnine
Ker je stranka svoj življenjski primer (napačno) presojala v luči kondikcijskega zahtevka, sodišča pa ga je (pravilno) presojalo v luči instituta odgovornosti za pravne napake, je bilo stranko v skladu z materialnopravdnim vodstvom dolžno pozvati k navedbi tistih dejstev, ki so relevantna z vidika jamčevalnih zahtevkov.
Kadar je sodišče glede na okoliščine konkretnega primera dolžno opraviti materialnopravdno vodstvo ter se stranka nanj odzove z navedbo manjkajočih dejstev, je sankcija prekluzije ne sme prizadeti.
Stranki nista bili v zmoti glede predmeta pogodbe, marveč glede zemljiškoknjižnega stanja. Bili sta v zmoti glede tega, kateri del stvarnega sveta predstavljajo nepremičnine z zemljiškoknjižnimi podatki. To pa ni zmota v predmetu.
služnost – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za ukinitev služnosti – protiustavnost podzakonskega predpisa – kategorizacija javnih cest
Ker so po določbi 125. člena Ustave sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakon, pri tem pa niso vezani tudi na podzakonske predpise, kadar so ti v neskladju z ustavo ali zakonom, sodišče podzakonskega predpisa, ki je protiustaven, ne uporabi.
Sporna zemljišča niso bila v lasti tožene stranke, temveč so bila v lasti podjetja V., zato odlok o razglasitvi javne ceste ne more imeti razlastitvenega učinka za sporna zemljišča, na katerih poteka cesta oziroma ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih, ker je to v neskladju s 33. in 69. členom URS, zato ga sodišče ne upošteva.
Pri presoji zahteve za ukinitev služnosti so pomembne le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
pravna oseba – fizična oseba – etažni lastniki – posamezen etažni lastnik – vpis v zemljiško knjigo – vpis zaznambe izvršbe
Kot imetnik na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke se lahko vpiše tisti, ki je po materialnem pravu sposoben biti nosilec oziroma imetnik te stvarne pravice. Po določilih 24. in 25. člena ZZK-1 so to lahko bodisi fizične osebe bodisi pravne osebe, tako pravne osebe zasebnega prava kot pravne osebe javnega prava. V obravnavani zadevi so kot upniki navedeni posamezni etažni lastniki –fizične osebe. V njihovo korist je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno zaznamovalo izvršbo in dovolilo vknjižbo hipotek.
OZ člen 198, 311, 312, 314, 367, 367/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
uporaba tuje stvari – prenos nepremičnine na dediče – veljavnost dogovora o brezplačni rabi – uporabnina – privolitev v prikrajšanje – povračilo vlaganj – pobot – pravdni pobot – učinki v materialnem pravu – trenutek, ko si terjatvi stopita naproti
Glede učinka med pravdnim pobotom in pobotom po pravilih materialnega prava obstojijo razlike. Posledično pravil materialnega prava pri sodnem pobotu ne gre kar avtomatično uporabiti. Zato mora sodišče presojati, ali je bila terjatev tožene stranke zastarana na dan, ko je bila ta postavljena v pravdni pobot in terjatvi pravdnih strank pobotati na dan izdaje sodbe.
Trenutek, ko se terjatvi pobotata, mora biti nujno isti.