Če je obstajala prava volja za sklenitev prodajne pogodbe, posel ni navidezen.
Pobot terjatve kot način delnega plačila kupnine ne spreminja pravne narave kupoprodajne pogodbe, tožeča stranka pa ni pogodbena stranka, zato ne more zahtevati, da pogodba iz tega razloga nima pravnega učinka (prvi odstavek 50. člena).
Časovna neomejenost uveljavljanja ničnosti zaradi varstva pravnega prometa zahteva restriktivno obravnavo ničnostnih zahtevkov, kar pomeni, da mora upnik poleg pravne koristi izkazati tudi javni interes, ki se kaže tudi v tem, da izkaže utemeljene razloge zaradi katerih, mu pravni učinki po tožbi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ne nudijo ustreznega pravnega varstva.
V sporu, v katerem je tožba vložena, ker center za socialno delo zavrne predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbama o upravičenosti do porodniškega nadomestila in o upravičenosti do dopusta za nego in varstvo otroka, center za socialno delo kot zavod sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
ZPP člen 311, 311/1. SPZ člen 217. ZRud člen 33, 34.
pravni interes za tožbo – priposestvovanje služnosti poti – pristopno zemljišče
Na dan končanja glavne obravnave del ograje, ki ga je tožena stranka po sodbi dolžna odstraniti, ker stoji na delu zemljišča tožeče stranke, še ni bil odstranjen. Zaradi navedb predstavnika tožene stranke, da bodo ograjo odstranili, tožeča stranka ni izgubila pravnega interesa na tožbi.
Tožena stranka v času od 17.3.1999, ko je bilo zemljišče vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, do 3.2.2009, ko je bila ta tožba vložena, služnostne pravice ni priposestvovala, ker je ni izvrševala 10 let.
ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 151, 152, 156, 156/1.
začasni zastopnik – nagrada in stroški začasnega zastopnika
Tožnik je dolžan založiti predujem za stroške začasnega zastopnika in mora te stroške predhodno tudi sam kriti. Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani.
skupno premoženje – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca – podstrešje – določitev deležev izvenzakonskih partnerjev -solastnina
Ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev deležev zakoncev na skupnem premoženju, pomeni le ugotovitev obstoja pravnega razmerja med pravdnima strankama, ne pomeni pa tudi delitve skupnega premoženja, niti tega, da se je skupna lastnina z določitvijo deležev lastnikov na njej, transformirala v solastnino. Ugotovitev deležev na skupnem premoženju zakoncev je le ugotovitev o tem, v kakšnem razmerju sta (razvezana) zakonca imetnika upravičenj na skupnem premoženju, ne pa tudi ugotovitve deležev lastninske pravice na posameznih stvareh.
Bistvo producentske odgovornosti je, da mora proizvajalec odgovarjati za posledice, ki jih utrpijo kupci in uporabniki. Njegova odgovornost je utemeljena s tem, da je s socialnim kontaktom spravil pod svoj vpliv zaupanje drugih.
Neposredni oškodovanec se je kot serviser dvigala z glavo in trupom dvignil v vrzel med kabino dvigala in podbojem jaška. Pri tem je sprožil kontakt dvigala in umrl. Proizvajalčeva odgovornost ni podana, ker do škode ni prišlo ob redni rabi dvigala; delodajalčeva odgovornost pa je izključena zaradi ravnanja neposrednega oškodovanca.
Po določbi 3. odst. 152. čl. ZZK-1 mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Četudi pritožnica ni bila predlagateljica tega postopka, ampak je zemljiškoknjižno sodišče odločalo po uradni dolžnosti, sklepa ni bilo dolžno obrazložiti.
postopek za določitev odškodnine – izgubljeni dobiček – dokazni standard – verjetnost – sprememba namembnosti zemljišča
Predlagateljica je upravičena do povrnitve izgubljenega dobička, torej tistega dobička, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, če ne bi bilo omejitev in prepovedi, ki jih določata ZNRŠZ in na njegovi podlagi sprejet Odlok o ureditvenem načrtu za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok. Za pravico do odškodnine zadošča, da je izgubljeni dobiček verjetno izkazan.
Sodišče prve stopnje je uporabilo prestrog dokazni standard. Predlagateljici je zato prisodilo le odškodnino za izgubljeni dobiček v višini vrednosti zazidljivega stavbnega zemljišča, namesto primarno predlagane odškodnine, ki jo predstavlja dobiček, ki ga je predlagateljica nameravala doseči z načrtovano gradnjo in nato prodajo spornih nepremičnin.
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, je moralo hkrati po določbi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena citiranega zakona.
Navedba datuma vrnitve posojila v posojilni pogodbi še ne pomeni, da je posojilna pogodba fiksni pravni posel. Glede na strogo zakonsko sankcijo razdrtja fiksne pogodbe zaradi neizpolnitve mora biti volja strank, da skleneta fiksni pravni posel, tudi sicer nedvoumno izražena, bodisi da je izpolnitev v določenem roku bistvena sestavina po naravi posla, bodisi da je izrecno dogovorjeno, da se bo pogodba štelo za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku.
mejni spor – ureditev meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – premik meje v škodo javnega dobra – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru oziroma mejo, določeno v njem.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 43, 43/4, 46, 46/1, 46/1-1, 46a, 46a/1, 46a/1-2, 47, 47/1, 47/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - višina nagrade
Pritožbene navedbe, ki po vsebini predstavljajo pripombe na izdelano izvedensko mnenje, niso pravno upoštevne v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu.
Ker je izvedenec izdelal izvedensko mnenje v skladu z navodili sodišča prve stopnje, mu za opravljeno delo pripada nagrada in nadomestilo za stroške.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – ničnost določil – uporaba materialnega prava – Zakon o varstvu potrošnikov
Pravilna uporaba materialnega prava terja, da se pogodbeno razmerje oceni tudi v luči potrošniškega prava (Zakona o varstvu potrošnikov), saj je zavarovalec v razmerju do zavarovalnice potrošnik.
stroški predloga za izdajo dodatne predhodne odredbe – potrebnost stroškov - zavarovanje denarne terjatve – več predhodnih odredb - obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme
Upnik ima možnost predlagati več predhodnih odredb na več načinov, to pa še ne pomeni, da je v vsakem primeru upravičen od dolžnika zahtevati tudi povrnitev stroškov predloga, s katerim predlaga novo predhodno odredbo. Da bi lahko sodišče ocenilo stroške, ki so nastali z vložitvijo novega predloga za izdajo predhodne odredbe, za potrebne, bi moral upnik v predlogu izkazati, da je bila vložitev (samostojnega) predloga za zavarovanje z novo predhodno odredbo le nekaj dni po izdaji sklepa v drugi zadevi zavarovanja potrebna.
SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverni pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo varstva dobrovernega pridobitelja - dvakratna prodaja - dobra vera
Pravilo, da s priposestvovanjem pridobljena pravica ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo, izhaja že iz temeljnega načela zemljiškoknjižnega prava – načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Tožnik, ki je (izrecno) vedel, da ni vpisan v zemljiško knjigo, in zato „ni bil čisto 100%“, ali je lastnik, ne more biti dobroverni posestnik.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje služnosti – način izvrševanja služnosti – redna uporaba poti
Služnost je mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je izvrševala celo priposestvovalno dobo.
Če je tožnik vozil po sporni poti le zelo občasno („kakor kdaj“), za dovoz do gospodujoče nepremičnine pa uporabljal tudi druge poti, služnosti ni mogel priposestvovati.
ZPND določa časovno omejenost ukrepov. To pa ne more pomeniti, da žrtev po tem obdobju sploh več ne bi mogla predlagati izdaje novih ukrepov (z novim predlogom, če so ogrožene osebnostne dobrine, za katerih varstvo je namenjen ZPND). Ob na novo vloženem predlogu je treba pretehtati, ali so podani materialnopravni pogoji za izrek ukrepa.
fikcija odpovedi – sodba na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti – dopustnost posega v ustavno pravico – zahteva za razpis naroka
Določba 454. člena ZPP predvideva izdajo sodbe na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti, če se tožeča stranka, ki je zahtevala izvedbo naroka za glavno obravnavo, tega ne udeleži. Navedeno pravilo ni protiustavno. Gre namreč za v bistvenem drugačen položaj kot v rednem postopku, kjer je bila ugotovljena proitustavnost določbe o fikciji odpovedi. Tako je zato, ker sta koncept rednega pravdnega postopka na eni in koncept specialnega pravdnega postopka v sporu majhne vrednosti na drugi strani v bistvenem različna z vidika ravnovesja med temeljnimi načeli postopka. Izostanka tožeče stranke z naroka zato ni mogoče presojati ločeno od njene zahteve, naj se narok sploh opravi.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - deljena odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Kljub kazenski obsodilni sodbi mora pravdno sodišče samostojno presojati o ugovoru toženca o obstoju deljene odgovornosti, kar je tudi storilo. Kazenska obsodilna sodba namreč ugotovitev glede vprašanja deljene odgovornosti ne vsebuje, saj to vprašanje za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja ni pomembno.