povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - deljena odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Kljub kazenski obsodilni sodbi mora pravdno sodišče samostojno presojati o ugovoru toženca o obstoju deljene odgovornosti, kar je tudi storilo. Kazenska obsodilna sodba namreč ugotovitev glede vprašanja deljene odgovornosti ne vsebuje, saj to vprašanje za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja ni pomembno.
sklep o ustavitvi postopka – umik tožbe – pritožbena novota – brezplačna pravna pomoč
Tožnik bi moral, če je prepričan, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, zahtevati dodelitev pri službi za brezplačno pravno pomoč, ne more pa šele v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka kot pritožbene novote navajati dejstva v zvezi z upravičenostjo do brezplačne pravne pomoči.
Res sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
Sodišče o odvzemu pravice voliti in biti voljen odloči samo v primeru, če udeležencu popolnoma odvzame poslovno sposobnost in šele v tem primeru sme volilno pravico omejiti tistemu, za katerega ugotovi, da kljub popolnoma odvzeti poslovni sposobnosti ni sposoben razumeti tudi pomena in namena ter učinkov volitev.
Za razlago, ali gre pri nekem poslu za predpogodbo ali pa že za glavno pogodbo, ni odločilen naziv pravnega posla, marveč vsebina izpolnitvenih ravnanj, h katerim so se zavezale pogodbene stranke.
Za predpogodbo je značilno to, da se stranki zavezujeta zgolj skleniti glavno pogodbo in nič več kot to. Smisel predpogodbe je torej v tem, da stranki na zavezujoč način zavarujeta svoj izpogajan pravni položaj (vse bistvene sestavine glavne pogodbe), vendar k izpolnitvenemu ravnanju po glavni pogodbi še nista zavezani. To postaneta šele s sklenitvijo glavne pogodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost oškodovanca
Pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ob razmejitvi odškodninske odgovornosti odgovorne osebe na eni in oškodovanca na drugi strani ni mogoče analogno uporabiti pravil, ki se nanašajo na regres med solidarnimi odškodninskimi zavezanci, saj je tovrsten življenjski primer izrecno urejen s pravilom iz 154. člena OZ. Ob izvedenčevi ugotovitvi, da je eden izmed voznikov nedvomno prevozil rdečo luč (nikakor pa ne oba), ni mogoče uporabiti tistega pravila iz 154. člena OZ, ki predvideva deljeno odgovornost.
pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - stvarna služnost – služnost uporabe dvorišča za dostop z vozili – obseg priposestvovane služnosti
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tožbenih zahtevkih, kolikor so se nanašali na vožnjo z osebnimi vozili, sodišče prve stopnje ne bi smelo več odločati o teh zahtevkih (res iudicata), temveč je lahko odločalo le še o uporabi spornega dela zemljišča z drugimi vrsti vozil (dostavnimi in tovornimi vozili).
stroški nepravdnega postopka - stroški nadomestitve pogodbe o medsebojnih razmerjih
Tako v skladu z določilom 5. odstavka 182. člena SZ-1 v zvezi z določilom 2. odstavka 35. člena ZNP stroški nadomestitve pogodbe o medsebojnih razmerjih zajemajo le stroške sodnih taks ter stroške, ki nastanejo v nepravdnem postopku (stroški izvedencev), ne pa stroškov pooblaščencev udeležencev postopka.
OZ člen 901, 901/2, 901/3, 901/4, 903, 903/1, 903/4. ZVPot člen 57h.
pogodba o organiziranju potovanja – odstop od posredniške pogodbe o potovanju – spremenjen program potovanja
Zgolj če pogodba namenu, zaradi katerega je bila sklenjena, zaradi bistveno spremenjenega programa ne ustreza več, lahko potnik v skladu s 4. odstavkom 903. člena OZ odstopi od pogodbe, organizator pa mu mora vrniti vse, kar je na podlagi pogodbe plačal.
mejni spor – ureditev meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – premik meje v škodo javnega dobra – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru oziroma mejo, določeno v njem.
SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverni pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo varstva dobrovernega pridobitelja - dvakratna prodaja - dobra vera
Pravilo, da s priposestvovanjem pridobljena pravica ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo, izhaja že iz temeljnega načela zemljiškoknjižnega prava – načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Tožnik, ki je (izrecno) vedel, da ni vpisan v zemljiško knjigo, in zato „ni bil čisto 100%“, ali je lastnik, ne more biti dobroverni posestnik.
Bistvo producentske odgovornosti je, da mora proizvajalec odgovarjati za posledice, ki jih utrpijo kupci in uporabniki. Njegova odgovornost je utemeljena s tem, da je s socialnim kontaktom spravil pod svoj vpliv zaupanje drugih.
Neposredni oškodovanec se je kot serviser dvigala z glavo in trupom dvignil v vrzel med kabino dvigala in podbojem jaška. Pri tem je sprožil kontakt dvigala in umrl. Proizvajalčeva odgovornost ni podana, ker do škode ni prišlo ob redni rabi dvigala; delodajalčeva odgovornost pa je izključena zaradi ravnanja neposrednega oškodovanca.
ZSV člen 3, 4, 21, 25a, 27, 27/1, 31b. ZZVZZ člen 23, 23/1.
tehnični pripomočki - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - pogoji za priznanje pravice - medicinsko
Dohodek tožnikove družine mesečno ne dosega minimalnega dohodka, ki je pogoj za priznanje denarne socialne pomoči, vendar to še ne pomeni, da je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli le po ugotovitvi, da se je družina iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Tožnik zahtevo za dodelitev te pomoči utemeljuje s povečanimi potrebami, ki jih ima zaradi nege bolne hčerke, kar ni utemeljeno, saj bi moral za uveljavitev pravice do pripomočkov za nego hčerke (dvigalo za kopalnico, sedež za kopalno kad, toaletni stol in podobno) prednostno uveljavljati te pravice na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V sporu, v katerem je tožba vložena, ker center za socialno delo zavrne predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbama o upravičenosti do porodniškega nadomestila in o upravičenosti do dopusta za nego in varstvo otroka, center za socialno delo kot zavod sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065787
ZOR člen 194, 194/2, 195, 195/1.
posredni oškodovanec – škoda zaradi izgubljenega preživljanja – sklepčnost tožbe – sodba presenečenja
Pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja je potrebno ugotoviti konkretne zneske, ki bi jih pokojni iz svojega zaslužka porabil za upravičenca, to je tožnika in je tudi iz sodbe II Ips 557/2003 razvidno, da je pri upoštevanju preživninske obveznosti potrebno upoštevati preživninsko obveznost pokojnega (v navedenem primeru je bilo med strankama sprejeto, da je ta dajal in bi dajal, če ne bi bil poškodovan, polovico svojih dohodkov). Tožeča stranka pa v postopku ustreznih dejstev glede višine rente oziroma zahtevka ni navedla, saj je zahtevala 70 % družinske pokojnine (ki bi jo tožnik prejemal po očetu, če ne bi bilo škodnega dogodka), medtem ko trditev, koliko bi tožnikov oče prispeval za preživljanje oziroma, kolikor bi bil konkretno dolžan prispevati za preživljanje tožnika sploh ni postavila. Tožbeni zahtevek tožeče stranke zato ni sklepčen in na podlagi že navedenih določil ZOR ni utemeljen.
fikcija odpovedi – sodba na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti – dopustnost posega v ustavno pravico – zahteva za razpis naroka
Določba 454. člena ZPP predvideva izdajo sodbe na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti, če se tožeča stranka, ki je zahtevala izvedbo naroka za glavno obravnavo, tega ne udeleži. Navedeno pravilo ni protiustavno. Gre namreč za v bistvenem drugačen položaj kot v rednem postopku, kjer je bila ugotovljena proitustavnost določbe o fikciji odpovedi. Tako je zato, ker sta koncept rednega pravdnega postopka na eni in koncept specialnega pravdnega postopka v sporu majhne vrednosti na drugi strani v bistvenem različna z vidika ravnovesja med temeljnimi načeli postopka. Izostanka tožeče stranke z naroka zato ni mogoče presojati ločeno od njene zahteve, naj se narok sploh opravi.
invalidnost – invalidnost I. kategorije – datum nastanka invalidnosti
Glede določitve datuma nastanka invalidnosti je bistvena ugotovitev, kdaj so bile spremembe v zdravstvenem stanju izražene v taki meri, da jih ni bilo več mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.
načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – izpis iz poslovnih listin – dokazna sredstva
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 151, 152, 156, 156/1.
začasni zastopnik – nagrada in stroški začasnega zastopnika
Tožnik je dolžan založiti predujem za stroške začasnega zastopnika in mora te stroške predhodno tudi sam kriti. Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani.
oporočno razpolaganje – kasnejše razpolaganje s pogodbo – razmerje med pogodbenikom kot tretjo osebo in morebitnimi dediči po zapustniku - obseg zapuščine - obstoj zapuščine
V primeru spora med potencialnimi dediči in tretjo osebo (pogodbenikom zapustnika) zapuščinsko sodišče ne prekinja zapuščinskega postopka, niti kogarkoli izmed njih ne napoti na pravdo. O dedovanju odloči, kot da spora ne bi bilo, saj se sporna razmerja rešujejo izven zapuščinskega postopka.