Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila, temveč samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, prav tako pa tudi ne, ali so izpolnjene obveznosti strank iz zemljiškoknjižnega dovolila.
Če predlagatelji zahtevajo ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto, je podana sodna pristojnost.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti so res enotna oblika škode in zato dobi oškodovanec enotno odškodnino. Vendar, če je zaradi odvzema prostosti tožniku nastala tudi druga nepremoženjska škoda in sicer duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strah ali skaženost, lahko zahteva tudi to odškodnino.
ZPND določa časovno omejenost ukrepov. To pa ne more pomeniti, da žrtev po tem obdobju sploh več ne bi mogla predlagati izdaje novih ukrepov (z novim predlogom, če so ogrožene osebnostne dobrine, za katerih varstvo je namenjen ZPND). Ob na novo vloženem predlogu je treba pretehtati, ali so podani materialnopravni pogoji za izrek ukrepa.
spor majhne vrednosti – solastnina – pogodba o upravljanju – stroški obratovanja in vzdrževanja – upravljanje garaž
Ker pogodba o upravljanju ni bila veljavno sklenjena in ker tožeča stranka ni dokazala obogatitvene podlage za vračilo, stroškov obratovanja in vzdrževanja od toženke ni upravičena zahtevati.
ZPP člen 311, 311/1. SPZ člen 217. ZRud člen 33, 34.
pravni interes za tožbo – priposestvovanje služnosti poti – pristopno zemljišče
Na dan končanja glavne obravnave del ograje, ki ga je tožena stranka po sodbi dolžna odstraniti, ker stoji na delu zemljišča tožeče stranke, še ni bil odstranjen. Zaradi navedb predstavnika tožene stranke, da bodo ograjo odstranili, tožeča stranka ni izgubila pravnega interesa na tožbi.
Tožena stranka v času od 17.3.1999, ko je bilo zemljišče vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, do 3.2.2009, ko je bila ta tožba vložena, služnostne pravice ni priposestvovala, ker je ni izvrševala 10 let.
mejni spor – ureditev meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – premik meje v škodo javnega dobra – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru oziroma mejo, določeno v njem.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti ožjega družinskega člana – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine materialnopravno pravilno upoštevalo merila 180. člena OZ in sicer individualizacijo odškodnine, kot tudi objektivne kriterije (primerjavo z odškodninami za enako škodo).
ZZVZZ člen 23, 23/1, 26, 81, 81/2, 81/2-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 44/2-1, 44/2-3, 45, 45/1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje – pogoji za priznanje pravice
Čeprav se je tožnikovo počutje po terapijah, vajah v bazenu ter masažah (v zdravilišču) izboljšalo, to še ne pomeni, da je zanj zdraviliško zdravljenje nujno, kar je pogoj za priznanje pravice kot pravice iz obveznega zavarovanja. Če upoštevamo še, da se je po zdravljenju v zdravilišču stanje izboljšalo za 6 mesecev, ker ne dosega standarda daljšega časa, ki je, upoštevajoč periodičnost zdraviliškega zdravljenja, približno 2 leti, je treba šteti, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.
ZGD-1 člen 395, 395-2, 505. ZSReg člen 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
vpis spremembe zastopnika v sodni register – materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika
Registrsko sodišče ni imelo podlage, da je ugotavljalo, ali je bil skupščinski sklep o spremembi zastopnika sprejet z ustrezno večino, ki je predpisana v družbeni pogodbe, saj kot rečeno skupščinski sklepi veljajo vse dokler niso izpodbiti. To velja še toliko bolj, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bil sklep o spremembi zastopnika, za katerega od družbenikov sporen, niti ni v registrskem postopku, kateri od družbenikov kot udeleženec nasprotoval samemu predlogu za vpis spremembe zastopnika.
ZSV člen 3, 4, 21, 25a, 27, 27/1, 31b. ZZVZZ člen 23, 23/1.
tehnični pripomočki - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - pogoji za priznanje pravice - medicinsko
Dohodek tožnikove družine mesečno ne dosega minimalnega dohodka, ki je pogoj za priznanje denarne socialne pomoči, vendar to še ne pomeni, da je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli le po ugotovitvi, da se je družina iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Tožnik zahtevo za dodelitev te pomoči utemeljuje s povečanimi potrebami, ki jih ima zaradi nege bolne hčerke, kar ni utemeljeno, saj bi moral za uveljavitev pravice do pripomočkov za nego hčerke (dvigalo za kopalnico, sedež za kopalno kad, toaletni stol in podobno) prednostno uveljavljati te pravice na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0065788
ZPP člen 1, 18. ZDen člen 25. SPZ člen 48. ZTLR člen 23. ODZ paragraf 415.
sodna pristojnost - upravni postopek - nastanek solastnine - povrnitev vlaganj
Upoštevaje tožbene navedbe in tožbeni zahtevek se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna. Tožba tožeče stranke za priznanje solastninske pravice na parcelah tožene stranke in izstavitve zemljiškoknjižne listine je namreč lastninskopravna tožba, zato odločitev o njej spada v pristojnost sodišča, saj gre za spor iz premoženjskih razmerij.
Navedba datuma vrnitve posojila v posojilni pogodbi še ne pomeni, da je posojilna pogodba fiksni pravni posel. Glede na strogo zakonsko sankcijo razdrtja fiksne pogodbe zaradi neizpolnitve mora biti volja strank, da skleneta fiksni pravni posel, tudi sicer nedvoumno izražena, bodisi da je izpolnitev v določenem roku bistvena sestavina po naravi posla, bodisi da je izrecno dogovorjeno, da se bo pogodba štelo za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku.
ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 151, 152, 156, 156/1.
začasni zastopnik – nagrada in stroški začasnega zastopnika
Tožnik je dolžan založiti predujem za stroške začasnega zastopnika in mora te stroške predhodno tudi sam kriti. Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani.
pozneje najdeno premoženje – odpoved dediščini v korist določenega dediča – dedni dogovor – pravica do nujnega deleža
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi na pozneje najdenem premoženju.
skupno premoženje – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca – podstrešje – določitev deležev izvenzakonskih partnerjev -solastnina
Ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev deležev zakoncev na skupnem premoženju, pomeni le ugotovitev obstoja pravnega razmerja med pravdnima strankama, ne pomeni pa tudi delitve skupnega premoženja, niti tega, da se je skupna lastnina z določitvijo deležev lastnikov na njej, transformirala v solastnino. Ugotovitev deležev na skupnem premoženju zakoncev je le ugotovitev o tem, v kakšnem razmerju sta (razvezana) zakonca imetnika upravičenj na skupnem premoženju, ne pa tudi ugotovitve deležev lastninske pravice na posameznih stvareh.