plačilo sodne takse – predhodni preizkus vloge – posledica neplačila takse - zamujena oprava procesnega dejanja – vsebinska obravnava vloge
Formalne pomanjkljivosti, ki same po sebi ne preprečujejo meritornega obravnavanja, je mogoče odpraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče z opravo procesnega dejanja zamudi, mora vlogo vsebinsko obravnavati.
oporočno razpolaganje – kasnejše razpolaganje s pogodbo – razmerje med pogodbenikom kot tretjo osebo in morebitnimi dediči po zapustniku - obseg zapuščine - obstoj zapuščine
V primeru spora med potencialnimi dediči in tretjo osebo (pogodbenikom zapustnika) zapuščinsko sodišče ne prekinja zapuščinskega postopka, niti kogarkoli izmed njih ne napoti na pravdo. O dedovanju odloči, kot da spora ne bi bilo, saj se sporna razmerja rešujejo izven zapuščinskega postopka.
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, je moralo hkrati po določbi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena citiranega zakona.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti so res enotna oblika škode in zato dobi oškodovanec enotno odškodnino. Vendar, če je zaradi odvzema prostosti tožniku nastala tudi druga nepremoženjska škoda in sicer duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strah ali skaženost, lahko zahteva tudi to odškodnino.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti ožjega družinskega člana – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine materialnopravno pravilno upoštevalo merila 180. člena OZ in sicer individualizacijo odškodnine, kot tudi objektivne kriterije (primerjavo z odškodninami za enako škodo).
priposestvovanje - družbena lastnina - pravica uporabe - dobra vera
Ob obravnavanju toženkinih ugovorov, da se tožnica ne more sklicevati na pošteno oz. dobroverno posest, je bilo ugotovljeno, da je med njo in toženko oziroma njenimi pravnimi predniki teklo več sodnih postopkov, med drugim tudi nepravdni postopek zaradi ureditve razmerij med souporabniki sporne parcele (nepravdna zadeva), predvsem pa, da je bila že v letu 1969 izdana odločba Skupščine občine Ljubljana V. – R., v kateri je bil ugotovljen obseg pravice brezplačnega uživanja spornega zemljišča tako za tožnico, kot tudi ostale solastnike. To pa pomeni, da se zaradi pomanjkanja dobre vere tožnica na pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ne more sklicevati.
pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - stvarna služnost – služnost uporabe dvorišča za dostop z vozili – obseg priposestvovane služnosti
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tožbenih zahtevkih, kolikor so se nanašali na vožnjo z osebnimi vozili, sodišče prve stopnje ne bi smelo več odločati o teh zahtevkih (res iudicata), temveč je lahko odločalo le še o uporabi spornega dela zemljišča z drugimi vrsti vozil (dostavnimi in tovornimi vozili).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064515
OZ člen 846. ZZavar člen 219, 219/3, 224.
pogodba o zavarovalnem posredništvu – posredniška pogodba - provizija
Skladno z ZZavar, ki ureja pogodbo o zavarovalnem posredništvu, sklenjeno med posrednikom in zavarovalcem, je zavarovalnica zavarovalnemu posredniku zavezana plačati provizijo.
ZGD-1 člen 395, 395-2, 505. ZSReg člen 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
vpis spremembe zastopnika v sodni register – materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika
Registrsko sodišče ni imelo podlage, da je ugotavljalo, ali je bil skupščinski sklep o spremembi zastopnika sprejet z ustrezno večino, ki je predpisana v družbeni pogodbe, saj kot rečeno skupščinski sklepi veljajo vse dokler niso izpodbiti. To velja še toliko bolj, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bil sklep o spremembi zastopnika, za katerega od družbenikov sporen, niti ni v registrskem postopku, kateri od družbenikov kot udeleženec nasprotoval samemu predlogu za vpis spremembe zastopnika.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 43, 43/4, 46, 46/1, 46/1-1, 46a, 46a/1, 46a/1-2, 47, 47/1, 47/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - višina nagrade
Pritožbene navedbe, ki po vsebini predstavljajo pripombe na izdelano izvedensko mnenje, niso pravno upoštevne v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu.
Ker je izvedenec izdelal izvedensko mnenje v skladu z navodili sodišča prve stopnje, mu za opravljeno delo pripada nagrada in nadomestilo za stroške.
SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverni pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo varstva dobrovernega pridobitelja - dvakratna prodaja - dobra vera
Pravilo, da s priposestvovanjem pridobljena pravica ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo, izhaja že iz temeljnega načela zemljiškoknjižnega prava – načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Tožnik, ki je (izrecno) vedel, da ni vpisan v zemljiško knjigo, in zato „ni bil čisto 100%“, ali je lastnik, ne more biti dobroverni posestnik.
stroški predloga za izdajo dodatne predhodne odredbe – potrebnost stroškov - zavarovanje denarne terjatve – več predhodnih odredb - obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme
Upnik ima možnost predlagati več predhodnih odredb na več načinov, to pa še ne pomeni, da je v vsakem primeru upravičen od dolžnika zahtevati tudi povrnitev stroškov predloga, s katerim predlaga novo predhodno odredbo. Da bi lahko sodišče ocenilo stroške, ki so nastali z vložitvijo novega predloga za izdajo predhodne odredbe, za potrebne, bi moral upnik v predlogu izkazati, da je bila vložitev (samostojnega) predloga za zavarovanje z novo predhodno odredbo le nekaj dni po izdaji sklepa v drugi zadevi zavarovanja potrebna.
Za razlago, ali gre pri nekem poslu za predpogodbo ali pa že za glavno pogodbo, ni odločilen naziv pravnega posla, marveč vsebina izpolnitvenih ravnanj, h katerim so se zavezale pogodbene stranke.
Za predpogodbo je značilno to, da se stranki zavezujeta zgolj skleniti glavno pogodbo in nič več kot to. Smisel predpogodbe je torej v tem, da stranki na zavezujoč način zavarujeta svoj izpogajan pravni položaj (vse bistvene sestavine glavne pogodbe), vendar k izpolnitvenemu ravnanju po glavni pogodbi še nista zavezani. To postaneta šele s sklenitvijo glavne pogodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost oškodovanca
Pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ob razmejitvi odškodninske odgovornosti odgovorne osebe na eni in oškodovanca na drugi strani ni mogoče analogno uporabiti pravil, ki se nanašajo na regres med solidarnimi odškodninskimi zavezanci, saj je tovrsten življenjski primer izrecno urejen s pravilom iz 154. člena OZ. Ob izvedenčevi ugotovitvi, da je eden izmed voznikov nedvomno prevozil rdečo luč (nikakor pa ne oba), ni mogoče uporabiti tistega pravila iz 154. člena OZ, ki predvideva deljeno odgovornost.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – ničnost določil – uporaba materialnega prava – Zakon o varstvu potrošnikov
Pravilna uporaba materialnega prava terja, da se pogodbeno razmerje oceni tudi v luči potrošniškega prava (Zakona o varstvu potrošnikov), saj je zavarovalec v razmerju do zavarovalnice potrošnik.
invalidnost – invalidnost I. kategorije – datum nastanka invalidnosti
Glede določitve datuma nastanka invalidnosti je bistvena ugotovitev, kdaj so bile spremembe v zdravstvenem stanju izražene v taki meri, da jih ni bilo več mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.
Ker je vložnik sodišču posredoval vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo, da vlogo popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, in ga tudi pravilno opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vlogo zavrglo. Ker vložnik v danem roku vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje vlogo utemeljeno kot nepopolno in s tem nesposobno za obravnavanje zavrglo.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje služnosti – način izvrševanja služnosti – redna uporaba poti
Služnost je mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je izvrševala celo priposestvovalno dobo.
Če je tožnik vozil po sporni poti le zelo občasno („kakor kdaj“), za dovoz do gospodujoče nepremičnine pa uporabljal tudi druge poti, služnosti ni mogel priposestvovati.