ZS člen 3, 3/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 249.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – nova odmera
Odločitev o pravici do starostne pokojnine je postala pravnomočna le za tiste dohodke, ki so bil navedeni in upoštevani pri njeni odmeri, ne pa za druge dohodke (konkretno za zneske, izplačane iz naslova obveznic). Zahteva, da se pri odmeri pokojnine upoštevajo tudi ti drugi dohodki, predstavlja zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je treba presojati po vsebini.
Ker je lastnica parkirišča dopuščala poleg izhoda za vozila tudi dodaten izhod s parkirišča za pešce, slednjega pa ni uredila, je krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, ko se mu je gradbeno železo na stopnici izhoda s parkirišča zadrlo v nogo. Te odgovornosti se ne more razbremeniti zgolj s trditvijo, da je šlo za neuradni izhod s parkirišča.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 26, 81, 81/2, 81/2-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 44/2-1, 44/2-3, 45, 45/1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje – pogoji za priznanje pravice
Čeprav se je tožnikovo počutje po terapijah, vajah v bazenu ter masažah (v zdravilišču) izboljšalo, to še ne pomeni, da je zanj zdraviliško zdravljenje nujno, kar je pogoj za priznanje pravice kot pravice iz obveznega zavarovanja. Če upoštevamo še, da se je po zdravljenju v zdravilišču stanje izboljšalo za 6 mesecev, ker ne dosega standarda daljšega časa, ki je, upoštevajoč periodičnost zdraviliškega zdravljenja, približno 2 leti, je treba šteti, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.
poslabšanje zdravstvenega stanja - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalid I. kategorije
Ker je tožniku 31. 5. 2009 prenehalo delovno razmerje zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije in ker je tožena stranka že izdala nalog, da se mu od 1. 6. 2009 dalje izplačuje akontacija invalidske pokojnine, je tožnik upravičen do nadomestila za invalidnost (ki ga je prejemal kot invalid III. kategorije) do izpolnitve pogojev za pridobitev nove pravice (pravice do invalidske pokojnine), to je do 31. 5. 2009.
ZPP člen 311, 311/1. SPZ člen 217. ZRud člen 33, 34.
pravni interes za tožbo – priposestvovanje služnosti poti – pristopno zemljišče
Na dan končanja glavne obravnave del ograje, ki ga je tožena stranka po sodbi dolžna odstraniti, ker stoji na delu zemljišča tožeče stranke, še ni bil odstranjen. Zaradi navedb predstavnika tožene stranke, da bodo ograjo odstranili, tožeča stranka ni izgubila pravnega interesa na tožbi.
Tožena stranka v času od 17.3.1999, ko je bilo zemljišče vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, do 3.2.2009, ko je bila ta tožba vložena, služnostne pravice ni priposestvovala, ker je ni izvrševala 10 let.
mejni spor – ureditev meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – premik meje v škodo javnega dobra – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru oziroma mejo, določeno v njem.
ZSreg člen 29, 29/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 25, 25/1, 25/1-1. ZGD-1 člen 394.
ničnost – predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta
Ničen sklep nima nobenih pravnih posledic, za nikogar. Na njegovi podlagi ne more nihče ničesar uveljavljati. S pravnega vidika se šteje, kot da sklep ni bil sprejet. Zato je zmotno stališče pritožnika, da bi prvostopenjsko sodišče moralo vpisati spremembo članov nadzornega sklepa, ker je bil predlog za vpis vložen in sklep Višjega sodišča opr. št. IV Cpg 679/2010 izdan še pred izdajo zgoraj navedene sodbe, saj učinki ugotovljene ničnosti sklepa sežejo za nazaj.
ZDen člen 2, 74, 78, 78/1, 81. ZD člen 123, 123/1, 125, 139, 174.
dedovanje denacionaliziranega premoženja po oporoki – navedba premoženja v oporoki – krog dedičev denacionaliziranega premoženja – uvedba dedovanja – oporočno dedovanje – vstopna pravica
Glede na to, da je odškodnina v obliki obveznic SOD-a, upoštevajoč pri tem 2. člen ZDen, le ena od oblik denacionalizacije nekdaj podržavljenega premoženja, ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da zapustnik z oporoko s tem premoženjem, ki ga je opredelil z navedbo parc. št. in ki je bilo kasneje vrnjeno v obliki obveznic, ni razpolagal. V 81. členu ZDen ni podlage za zahtevo, da bi oporočitelj v oporoki izrecno opredelil tudi obliko v kateri mu bo podržavljeno premoženje vrnjeno.
Kdaj je dedovanje uvedeno in po katerem trenutku se presoja krog dedičev, ZDen ureja drugače kot ZD. Tako se po 1. odstavku 123. člena ZD dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, po 1. odstavku 78. člena ZDen pa z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.
invalid III. kategorije – omejitve pri delu – javna dela
Del informatorja, ki jih je tožnik opravljal kot brezposelna oseba v okviru javnih del, se ne upošteva pri ugotavljanju invalidnosti, ampak se zmanjšanje možnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta ugotavljajo le glede na tožnikovo delovno mesto športnega pedagoga, saj je to delovno mesto skladno z njegovim poklicem in je delo na njem tudi opravljal ves čas svoje zaposlitve.
stroški predloga za izdajo dodatne predhodne odredbe – potrebnost stroškov - zavarovanje denarne terjatve – več predhodnih odredb - obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme
Upnik ima možnost predlagati več predhodnih odredb na več načinov, to pa še ne pomeni, da je v vsakem primeru upravičen od dolžnika zahtevati tudi povrnitev stroškov predloga, s katerim predlaga novo predhodno odredbo. Da bi lahko sodišče ocenilo stroške, ki so nastali z vložitvijo novega predloga za izdajo predhodne odredbe, za potrebne, bi moral upnik v predlogu izkazati, da je bila vložitev (samostojnega) predloga za zavarovanje z novo predhodno odredbo le nekaj dni po izdaji sklepa v drugi zadevi zavarovanja potrebna.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti so res enotna oblika škode in zato dobi oškodovanec enotno odškodnino. Vendar, če je zaradi odvzema prostosti tožniku nastala tudi druga nepremoženjska škoda in sicer duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strah ali skaženost, lahko zahteva tudi to odškodnino.
ZPND določa časovno omejenost ukrepov. To pa ne more pomeniti, da žrtev po tem obdobju sploh več ne bi mogla predlagati izdaje novih ukrepov (z novim predlogom, če so ogrožene osebnostne dobrine, za katerih varstvo je namenjen ZPND). Ob na novo vloženem predlogu je treba pretehtati, ali so podani materialnopravni pogoji za izrek ukrepa.
načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – izpis iz poslovnih listin – dokazna sredstva
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
odškodninska odgovornost izvajalca gradnje – prečkanje gradbišča – udrtina na gradbišču – padec na gradbišču
Nezavarovana vdrtina, ki naj bi bila vzrok padca, je bila na gradbišču, spričo česar, zavarovancu toženke ni mogoče očitati, da bi morala biti posebej označena, saj je gradbišče namenjeno delavcem in ne peščcem.
ZGD-1 člen 395, 395-2, 505. ZSReg člen 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
vpis spremembe zastopnika v sodni register – materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika
Registrsko sodišče ni imelo podlage, da je ugotavljalo, ali je bil skupščinski sklep o spremembi zastopnika sprejet z ustrezno večino, ki je predpisana v družbeni pogodbe, saj kot rečeno skupščinski sklepi veljajo vse dokler niso izpodbiti. To velja še toliko bolj, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bil sklep o spremembi zastopnika, za katerega od družbenikov sporen, niti ni v registrskem postopku, kateri od družbenikov kot udeleženec nasprotoval samemu predlogu za vpis spremembe zastopnika.
fikcija odpovedi – sodba na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti – dopustnost posega v ustavno pravico – zahteva za razpis naroka
Določba 454. člena ZPP predvideva izdajo sodbe na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti, če se tožeča stranka, ki je zahtevala izvedbo naroka za glavno obravnavo, tega ne udeleži. Navedeno pravilo ni protiustavno. Gre namreč za v bistvenem drugačen položaj kot v rednem postopku, kjer je bila ugotovljena proitustavnost določbe o fikciji odpovedi. Tako je zato, ker sta koncept rednega pravdnega postopka na eni in koncept specialnega pravdnega postopka v sporu majhne vrednosti na drugi strani v bistvenem različna z vidika ravnovesja med temeljnimi načeli postopka. Izostanka tožeče stranke z naroka zato ni mogoče presojati ločeno od njene zahteve, naj se narok sploh opravi.
invalidnost – invalidnost I. kategorije – datum nastanka invalidnosti
Glede določitve datuma nastanka invalidnosti je bistvena ugotovitev, kdaj so bile spremembe v zdravstvenem stanju izražene v taki meri, da jih ni bilo več mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.