mejni spor – ureditev meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – premik meje v škodo javnega dobra – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru oziroma mejo, določeno v njem.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – ničnost določil – uporaba materialnega prava – Zakon o varstvu potrošnikov
Pravilna uporaba materialnega prava terja, da se pogodbeno razmerje oceni tudi v luči potrošniškega prava (Zakona o varstvu potrošnikov), saj je zavarovalec v razmerju do zavarovalnice potrošnik.
plačilo sodne takse – predhodni preizkus vloge – posledica neplačila takse - zamujena oprava procesnega dejanja – vsebinska obravnava vloge
Formalne pomanjkljivosti, ki same po sebi ne preprečujejo meritornega obravnavanja, je mogoče odpraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče z opravo procesnega dejanja zamudi, mora vlogo vsebinsko obravnavati.
V sporu, v katerem je tožba vložena, ker center za socialno delo zavrne predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbama o upravičenosti do porodniškega nadomestila in o upravičenosti do dopusta za nego in varstvo otroka, center za socialno delo kot zavod sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065787
ZOR člen 194, 194/2, 195, 195/1.
posredni oškodovanec – škoda zaradi izgubljenega preživljanja – sklepčnost tožbe – sodba presenečenja
Pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja je potrebno ugotoviti konkretne zneske, ki bi jih pokojni iz svojega zaslužka porabil za upravičenca, to je tožnika in je tudi iz sodbe II Ips 557/2003 razvidno, da je pri upoštevanju preživninske obveznosti potrebno upoštevati preživninsko obveznost pokojnega (v navedenem primeru je bilo med strankama sprejeto, da je ta dajal in bi dajal, če ne bi bil poškodovan, polovico svojih dohodkov). Tožeča stranka pa v postopku ustreznih dejstev glede višine rente oziroma zahtevka ni navedla, saj je zahtevala 70 % družinske pokojnine (ki bi jo tožnik prejemal po očetu, če ne bi bilo škodnega dogodka), medtem ko trditev, koliko bi tožnikov oče prispeval za preživljanje oziroma, kolikor bi bil konkretno dolžan prispevati za preživljanje tožnika sploh ni postavila. Tožbeni zahtevek tožeče stranke zato ni sklepčen in na podlagi že navedenih določil ZOR ni utemeljen.
odškodninska odgovornost izvajalca gradnje – prečkanje gradbišča – udrtina na gradbišču – padec na gradbišču
Nezavarovana vdrtina, ki naj bi bila vzrok padca, je bila na gradbišču, spričo česar, zavarovancu toženke ni mogoče očitati, da bi morala biti posebej označena, saj je gradbišče namenjeno delavcem in ne peščcem.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila, temveč samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, prav tako pa tudi ne, ali so izpolnjene obveznosti strank iz zemljiškoknjižnega dovolila.
Če predlagatelji zahtevajo ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto, je podana sodna pristojnost.
oporočno razpolaganje – kasnejše razpolaganje s pogodbo – razmerje med pogodbenikom kot tretjo osebo in morebitnimi dediči po zapustniku - obseg zapuščine - obstoj zapuščine
V primeru spora med potencialnimi dediči in tretjo osebo (pogodbenikom zapustnika) zapuščinsko sodišče ne prekinja zapuščinskega postopka, niti kogarkoli izmed njih ne napoti na pravdo. O dedovanju odloči, kot da spora ne bi bilo, saj se sporna razmerja rešujejo izven zapuščinskega postopka.
poslabšanje zdravstvenega stanja - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalid I. kategorije
Ker je tožniku 31. 5. 2009 prenehalo delovno razmerje zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije in ker je tožena stranka že izdala nalog, da se mu od 1. 6. 2009 dalje izplačuje akontacija invalidske pokojnine, je tožnik upravičen do nadomestila za invalidnost (ki ga je prejemal kot invalid III. kategorije) do izpolnitve pogojev za pridobitev nove pravice (pravice do invalidske pokojnine), to je do 31. 5. 2009.
ZPP člen 311, 311/1. SPZ člen 217. ZRud člen 33, 34.
pravni interes za tožbo – priposestvovanje služnosti poti – pristopno zemljišče
Na dan končanja glavne obravnave del ograje, ki ga je tožena stranka po sodbi dolžna odstraniti, ker stoji na delu zemljišča tožeče stranke, še ni bil odstranjen. Zaradi navedb predstavnika tožene stranke, da bodo ograjo odstranili, tožeča stranka ni izgubila pravnega interesa na tožbi.
Tožena stranka v času od 17.3.1999, ko je bilo zemljišče vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, do 3.2.2009, ko je bila ta tožba vložena, služnostne pravice ni priposestvovala, ker je ni izvrševala 10 let.
SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverni pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo varstva dobrovernega pridobitelja - dvakratna prodaja - dobra vera
Pravilo, da s priposestvovanjem pridobljena pravica ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo, izhaja že iz temeljnega načela zemljiškoknjižnega prava – načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Tožnik, ki je (izrecno) vedel, da ni vpisan v zemljiško knjigo, in zato „ni bil čisto 100%“, ali je lastnik, ne more biti dobroverni posestnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064515
OZ člen 846. ZZavar člen 219, 219/3, 224.
pogodba o zavarovalnem posredništvu – posredniška pogodba - provizija
Skladno z ZZavar, ki ureja pogodbo o zavarovalnem posredništvu, sklenjeno med posrednikom in zavarovalcem, je zavarovalnica zavarovalnemu posredniku zavezana plačati provizijo.
Ker je vložnik sodišču posredoval vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo, da vlogo popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, in ga tudi pravilno opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vlogo zavrglo. Ker vložnik v danem roku vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje vlogo utemeljeno kot nepopolno in s tem nesposobno za obravnavanje zavrglo.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje služnosti – način izvrševanja služnosti – redna uporaba poti
Služnost je mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je izvrševala celo priposestvovalno dobo.
Če je tožnik vozil po sporni poti le zelo občasno („kakor kdaj“), za dovoz do gospodujoče nepremičnine pa uporabljal tudi druge poti, služnosti ni mogel priposestvovati.
pozneje najdeno premoženje – odpoved dediščini v korist določenega dediča – dedni dogovor – pravica do nujnega deleža
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi na pozneje najdenem premoženju.
Po določbi 3. odst. 152. čl. ZZK-1 mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Četudi pritožnica ni bila predlagateljica tega postopka, ampak je zemljiškoknjižno sodišče odločalo po uradni dolžnosti, sklepa ni bilo dolžno obrazložiti.
ZDen člen 2, 74, 78, 78/1, 81. ZD člen 123, 123/1, 125, 139, 174.
dedovanje denacionaliziranega premoženja po oporoki – navedba premoženja v oporoki – krog dedičev denacionaliziranega premoženja – uvedba dedovanja – oporočno dedovanje – vstopna pravica
Glede na to, da je odškodnina v obliki obveznic SOD-a, upoštevajoč pri tem 2. člen ZDen, le ena od oblik denacionalizacije nekdaj podržavljenega premoženja, ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da zapustnik z oporoko s tem premoženjem, ki ga je opredelil z navedbo parc. št. in ki je bilo kasneje vrnjeno v obliki obveznic, ni razpolagal. V 81. členu ZDen ni podlage za zahtevo, da bi oporočitelj v oporoki izrecno opredelil tudi obliko v kateri mu bo podržavljeno premoženje vrnjeno.
Kdaj je dedovanje uvedeno in po katerem trenutku se presoja krog dedičev, ZDen ureja drugače kot ZD. Tako se po 1. odstavku 123. člena ZD dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, po 1. odstavku 78. člena ZDen pa z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.
invalid III. kategorije – omejitve pri delu – javna dela
Del informatorja, ki jih je tožnik opravljal kot brezposelna oseba v okviru javnih del, se ne upošteva pri ugotavljanju invalidnosti, ampak se zmanjšanje možnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta ugotavljajo le glede na tožnikovo delovno mesto športnega pedagoga, saj je to delovno mesto skladno z njegovim poklicem in je delo na njem tudi opravljal ves čas svoje zaposlitve.