V sporu, v katerem je tožba vložena, ker center za socialno delo zavrne predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbama o upravičenosti do porodniškega nadomestila in o upravičenosti do dopusta za nego in varstvo otroka, center za socialno delo kot zavod sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
stroški predloga za izdajo dodatne predhodne odredbe – potrebnost stroškov - zavarovanje denarne terjatve – več predhodnih odredb - obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme
Upnik ima možnost predlagati več predhodnih odredb na več načinov, to pa še ne pomeni, da je v vsakem primeru upravičen od dolžnika zahtevati tudi povrnitev stroškov predloga, s katerim predlaga novo predhodno odredbo. Da bi lahko sodišče ocenilo stroške, ki so nastali z vložitvijo novega predloga za izdajo predhodne odredbe, za potrebne, bi moral upnik v predlogu izkazati, da je bila vložitev (samostojnega) predloga za zavarovanje z novo predhodno odredbo le nekaj dni po izdaji sklepa v drugi zadevi zavarovanja potrebna.
ZSV člen 3, 4, 21, 25a, 27, 27/1, 31b. ZZVZZ člen 23, 23/1.
tehnični pripomočki - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - pogoji za priznanje pravice - medicinsko
Dohodek tožnikove družine mesečno ne dosega minimalnega dohodka, ki je pogoj za priznanje denarne socialne pomoči, vendar to še ne pomeni, da je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli le po ugotovitvi, da se je družina iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Tožnik zahtevo za dodelitev te pomoči utemeljuje s povečanimi potrebami, ki jih ima zaradi nege bolne hčerke, kar ni utemeljeno, saj bi moral za uveljavitev pravice do pripomočkov za nego hčerke (dvigalo za kopalnico, sedež za kopalno kad, toaletni stol in podobno) prednostno uveljavljati te pravice na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja.
oporočno razpolaganje – kasnejše razpolaganje s pogodbo – razmerje med pogodbenikom kot tretjo osebo in morebitnimi dediči po zapustniku - obseg zapuščine - obstoj zapuščine
V primeru spora med potencialnimi dediči in tretjo osebo (pogodbenikom zapustnika) zapuščinsko sodišče ne prekinja zapuščinskega postopka, niti kogarkoli izmed njih ne napoti na pravdo. O dedovanju odloči, kot da spora ne bi bilo, saj se sporna razmerja rešujejo izven zapuščinskega postopka.
ZPP člen 311, 311/1. SPZ člen 217. ZRud člen 33, 34.
pravni interes za tožbo – priposestvovanje služnosti poti – pristopno zemljišče
Na dan končanja glavne obravnave del ograje, ki ga je tožena stranka po sodbi dolžna odstraniti, ker stoji na delu zemljišča tožeče stranke, še ni bil odstranjen. Zaradi navedb predstavnika tožene stranke, da bodo ograjo odstranili, tožeča stranka ni izgubila pravnega interesa na tožbi.
Tožena stranka v času od 17.3.1999, ko je bilo zemljišče vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, do 3.2.2009, ko je bila ta tožba vložena, služnostne pravice ni priposestvovala, ker je ni izvrševala 10 let.
plačilo sodne takse – predhodni preizkus vloge – posledica neplačila takse - zamujena oprava procesnega dejanja – vsebinska obravnava vloge
Formalne pomanjkljivosti, ki same po sebi ne preprečujejo meritornega obravnavanja, je mogoče odpraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče z opravo procesnega dejanja zamudi, mora vlogo vsebinsko obravnavati.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 43, 43/4, 46, 46/1, 46/1-1, 46a, 46a/1, 46a/1-2, 47, 47/1, 47/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - višina nagrade
Pritožbene navedbe, ki po vsebini predstavljajo pripombe na izdelano izvedensko mnenje, niso pravno upoštevne v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu.
Ker je izvedenec izdelal izvedensko mnenje v skladu z navodili sodišča prve stopnje, mu za opravljeno delo pripada nagrada in nadomestilo za stroške.
neuspela pogajanja – culpa in contrahendo – odstop od pogajanj
Že glede ustanovitve služnosti, ki je bila za toženko odločilnega pomena, ni prišlo do zbližanja stališč, ki bi pripeljala do sklenitve pogodbe, zato je toženkin odstop od pogajanj utemeljen že iz tega razloga.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost oškodovanca
Pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ob razmejitvi odškodninske odgovornosti odgovorne osebe na eni in oškodovanca na drugi strani ni mogoče analogno uporabiti pravil, ki se nanašajo na regres med solidarnimi odškodninskimi zavezanci, saj je tovrsten življenjski primer izrecno urejen s pravilom iz 154. člena OZ. Ob izvedenčevi ugotovitvi, da je eden izmed voznikov nedvomno prevozil rdečo luč (nikakor pa ne oba), ni mogoče uporabiti tistega pravila iz 154. člena OZ, ki predvideva deljeno odgovornost.
ZDen člen 2, 74, 78, 78/1, 81. ZD člen 123, 123/1, 125, 139, 174.
dedovanje denacionaliziranega premoženja po oporoki – navedba premoženja v oporoki – krog dedičev denacionaliziranega premoženja – uvedba dedovanja – oporočno dedovanje – vstopna pravica
Glede na to, da je odškodnina v obliki obveznic SOD-a, upoštevajoč pri tem 2. člen ZDen, le ena od oblik denacionalizacije nekdaj podržavljenega premoženja, ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da zapustnik z oporoko s tem premoženjem, ki ga je opredelil z navedbo parc. št. in ki je bilo kasneje vrnjeno v obliki obveznic, ni razpolagal. V 81. členu ZDen ni podlage za zahtevo, da bi oporočitelj v oporoki izrecno opredelil tudi obliko v kateri mu bo podržavljeno premoženje vrnjeno.
Kdaj je dedovanje uvedeno in po katerem trenutku se presoja krog dedičev, ZDen ureja drugače kot ZD. Tako se po 1. odstavku 123. člena ZD dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, po 1. odstavku 78. člena ZDen pa z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.
invalid III. kategorije – omejitve pri delu – javna dela
Del informatorja, ki jih je tožnik opravljal kot brezposelna oseba v okviru javnih del, se ne upošteva pri ugotavljanju invalidnosti, ampak se zmanjšanje možnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta ugotavljajo le glede na tožnikovo delovno mesto športnega pedagoga, saj je to delovno mesto skladno z njegovim poklicem in je delo na njem tudi opravljal ves čas svoje zaposlitve.
mejni spor – ureditev meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – premik meje v škodo javnega dobra – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru oziroma mejo, določeno v njem.
Ker je vložnik sodišču posredoval vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo, da vlogo popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, in ga tudi pravilno opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vlogo zavrglo. Ker vložnik v danem roku vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje vlogo utemeljeno kot nepopolno in s tem nesposobno za obravnavanje zavrglo.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje služnosti – način izvrševanja služnosti – redna uporaba poti
Služnost je mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je izvrševala celo priposestvovalno dobo.
Če je tožnik vozil po sporni poti le zelo občasno („kakor kdaj“), za dovoz do gospodujoče nepremičnine pa uporabljal tudi druge poti, služnosti ni mogel priposestvovati.
postopek za določitev odškodnine – izgubljeni dobiček – dokazni standard – verjetnost – sprememba namembnosti zemljišča
Predlagateljica je upravičena do povrnitve izgubljenega dobička, torej tistega dobička, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, če ne bi bilo omejitev in prepovedi, ki jih določata ZNRŠZ in na njegovi podlagi sprejet Odlok o ureditvenem načrtu za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok. Za pravico do odškodnine zadošča, da je izgubljeni dobiček verjetno izkazan.
Sodišče prve stopnje je uporabilo prestrog dokazni standard. Predlagateljici je zato prisodilo le odškodnino za izgubljeni dobiček v višini vrednosti zazidljivega stavbnega zemljišča, namesto primarno predlagane odškodnine, ki jo predstavlja dobiček, ki ga je predlagateljica nameravala doseči z načrtovano gradnjo in nato prodajo spornih nepremičnin.
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, je moralo hkrati po določbi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena citiranega zakona.
Res sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
Sodišče o odvzemu pravice voliti in biti voljen odloči samo v primeru, če udeležencu popolnoma odvzame poslovno sposobnost in šele v tem primeru sme volilno pravico omejiti tistemu, za katerega ugotovi, da kljub popolnoma odvzeti poslovni sposobnosti ni sposoben razumeti tudi pomena in namena ter učinkov volitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065787
ZOR člen 194, 194/2, 195, 195/1.
posredni oškodovanec – škoda zaradi izgubljenega preživljanja – sklepčnost tožbe – sodba presenečenja
Pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja je potrebno ugotoviti konkretne zneske, ki bi jih pokojni iz svojega zaslužka porabil za upravičenca, to je tožnika in je tudi iz sodbe II Ips 557/2003 razvidno, da je pri upoštevanju preživninske obveznosti potrebno upoštevati preživninsko obveznost pokojnega (v navedenem primeru je bilo med strankama sprejeto, da je ta dajal in bi dajal, če ne bi bil poškodovan, polovico svojih dohodkov). Tožeča stranka pa v postopku ustreznih dejstev glede višine rente oziroma zahtevka ni navedla, saj je zahtevala 70 % družinske pokojnine (ki bi jo tožnik prejemal po očetu, če ne bi bilo škodnega dogodka), medtem ko trditev, koliko bi tožnikov oče prispeval za preživljanje oziroma, kolikor bi bil konkretno dolžan prispevati za preživljanje tožnika sploh ni postavila. Tožbeni zahtevek tožeče stranke zato ni sklepčen in na podlagi že navedenih določil ZOR ni utemeljen.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – stvarna pristojnost – pravnomočnost sklepa o izvršbi – območje, na katerem leži nepremičnina
Sodišče, kadar dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
Za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo je na prvi stopnji krajevno pristojno tisto zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša.