OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064515
OZ člen 846. ZZavar člen 219, 219/3, 224.
pogodba o zavarovalnem posredništvu – posredniška pogodba - provizija
Skladno z ZZavar, ki ureja pogodbo o zavarovalnem posredništvu, sklenjeno med posrednikom in zavarovalcem, je zavarovalnica zavarovalnemu posredniku zavezana plačati provizijo.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – ničnost določil – uporaba materialnega prava – Zakon o varstvu potrošnikov
Pravilna uporaba materialnega prava terja, da se pogodbeno razmerje oceni tudi v luči potrošniškega prava (Zakona o varstvu potrošnikov), saj je zavarovalec v razmerju do zavarovalnice potrošnik.
Po določbi 3. odst. 152. čl. ZZK-1 mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Četudi pritožnica ni bila predlagateljica tega postopka, ampak je zemljiškoknjižno sodišče odločalo po uradni dolžnosti, sklepa ni bilo dolžno obrazložiti.
pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - stvarna služnost – služnost uporabe dvorišča za dostop z vozili – obseg priposestvovane služnosti
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tožbenih zahtevkih, kolikor so se nanašali na vožnjo z osebnimi vozili, sodišče prve stopnje ne bi smelo več odločati o teh zahtevkih (res iudicata), temveč je lahko odločalo le še o uporabi spornega dela zemljišča z drugimi vrsti vozil (dostavnimi in tovornimi vozili).
URS člen 26, 30. ZKP člen 542, 538, 538/1. 538/1-1, 538/1-2. KZ-1 člen 135, 135/1 296, 296/1.
pripor – neutemeljen pripor – odškodnina – odgovornost države
Pravna podlaga tožnikovega tožbenega zahtevka je v določilu 542. člena ZKP. Gre za posebej urejeni primer odškodninske odgovornosti države za škodo, ki je bila povzročena z neutemeljenim priporom. Podlaga tej odgovornosti ni protipravnost ravnanja predstavnika oblasti, temveč zadošča, da se je v kazenskem postopku izkazalo, da je bil odvzem prostosti neutemeljen zaradi razlogov, opisanih v 1., 2. in 4. točki prvega odstavka in drugem odstavku 542. člena ZKP. Omenjenim razlogom je skupno, da je bil izid kazenskega postopka za pripornika ugoden.
Če torej ne bi bilo navedenega oškodovankinega umika predloga za pregon, izid kazenskega postopka za tožnika ne bi bil ugoden. Podana je torej okoliščina iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP zaradi katere, glede na določilo tretjega odstavka 542. člena ZKP, tožnik nima pravice do povrnitve škode.
ZSReg člen 15. ZFPPIPP člen 121, 121/7, 427, 427/2, 429, 430, 430/2.
izbris družbe iz sodnega registra – uporaba določb ZPP – vrnitev v prejšnje stanje – neposlovanje na poslovnem naslovu
Izbris iz sodnega registra brez likvidacije ureja ZFPPIPP v 7. poglavju. V 429. členu je določeno, da se za postopek izbrisa uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSreg, če ni v oddelku 7.3 (7. poglavja) ZFPPIPP drugače določeno. To pomeni, da je uporaba 1. odst. 121. člena ZFPPIPP, ki za postopek insolventnosti napotuje na uporabo določb ZPP izključena.
stroški predloga za izdajo dodatne predhodne odredbe – potrebnost stroškov - zavarovanje denarne terjatve – več predhodnih odredb - obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme
Upnik ima možnost predlagati več predhodnih odredb na več načinov, to pa še ne pomeni, da je v vsakem primeru upravičen od dolžnika zahtevati tudi povrnitev stroškov predloga, s katerim predlaga novo predhodno odredbo. Da bi lahko sodišče ocenilo stroške, ki so nastali z vložitvijo novega predloga za izdajo predhodne odredbe, za potrebne, bi moral upnik v predlogu izkazati, da je bila vložitev (samostojnega) predloga za zavarovanje z novo predhodno odredbo le nekaj dni po izdaji sklepa v drugi zadevi zavarovanja potrebna.
Če predlagatelji zahtevajo ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto, je podana sodna pristojnost.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila, temveč samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, prav tako pa tudi ne, ali so izpolnjene obveznosti strank iz zemljiškoknjižnega dovolila.
priposestvovanje - družbena lastnina - pravica uporabe - dobra vera
Ob obravnavanju toženkinih ugovorov, da se tožnica ne more sklicevati na pošteno oz. dobroverno posest, je bilo ugotovljeno, da je med njo in toženko oziroma njenimi pravnimi predniki teklo več sodnih postopkov, med drugim tudi nepravdni postopek zaradi ureditve razmerij med souporabniki sporne parcele (nepravdna zadeva), predvsem pa, da je bila že v letu 1969 izdana odločba Skupščine občine Ljubljana V. – R., v kateri je bil ugotovljen obseg pravice brezplačnega uživanja spornega zemljišča tako za tožnico, kot tudi ostale solastnike. To pa pomeni, da se zaradi pomanjkanja dobre vere tožnica na pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ne more sklicevati.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 26, 81, 81/2, 81/2-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 44/2-1, 44/2-3, 45, 45/1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje – pogoji za priznanje pravice
Čeprav se je tožnikovo počutje po terapijah, vajah v bazenu ter masažah (v zdravilišču) izboljšalo, to še ne pomeni, da je zanj zdraviliško zdravljenje nujno, kar je pogoj za priznanje pravice kot pravice iz obveznega zavarovanja. Če upoštevamo še, da se je po zdravljenju v zdravilišču stanje izboljšalo za 6 mesecev, ker ne dosega standarda daljšega časa, ki je, upoštevajoč periodičnost zdraviliškega zdravljenja, približno 2 leti, je treba šteti, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.
ZGD-1 člen 395, 395-2, 505. ZSReg člen 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
vpis spremembe zastopnika v sodni register – materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika
Registrsko sodišče ni imelo podlage, da je ugotavljalo, ali je bil skupščinski sklep o spremembi zastopnika sprejet z ustrezno večino, ki je predpisana v družbeni pogodbe, saj kot rečeno skupščinski sklepi veljajo vse dokler niso izpodbiti. To velja še toliko bolj, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bil sklep o spremembi zastopnika, za katerega od družbenikov sporen, niti ni v registrskem postopku, kateri od družbenikov kot udeleženec nasprotoval samemu predlogu za vpis spremembe zastopnika.
Tožnik je tožbo vložil zoper prvostopno odločbo in ne zoper dokončno odločbo. Takšna tožba je v delu, ki se nanaša na priznanje denarne socialne pomoči, preuranjena in se zavrže. Zavrže se tudi predlog za izdajo začasne odredbe, saj za izdajo začasne odločbe niso izpolnjeni formalni pogoji.
Predlog za izdajo začasne odredbe za plačevanje mesečne subvencije za najemnino je neutemeljen, saj ni podana objektivna predpostavka v smislu verjetne izkazanosti terjatve. Do subvencije za tržno najemnino je upravičen le najemnik, tožnik pa je zatrjeval le, da stanovanje uporablja.
postopek za določitev odškodnine – izgubljeni dobiček – dokazni standard – verjetnost – sprememba namembnosti zemljišča
Predlagateljica je upravičena do povrnitve izgubljenega dobička, torej tistega dobička, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, če ne bi bilo omejitev in prepovedi, ki jih določata ZNRŠZ in na njegovi podlagi sprejet Odlok o ureditvenem načrtu za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok. Za pravico do odškodnine zadošča, da je izgubljeni dobiček verjetno izkazan.
Sodišče prve stopnje je uporabilo prestrog dokazni standard. Predlagateljici je zato prisodilo le odškodnino za izgubljeni dobiček v višini vrednosti zazidljivega stavbnega zemljišča, namesto primarno predlagane odškodnine, ki jo predstavlja dobiček, ki ga je predlagateljica nameravala doseči z načrtovano gradnjo in nato prodajo spornih nepremičnin.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti ožjega družinskega člana – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine materialnopravno pravilno upoštevalo merila 180. člena OZ in sicer individualizacijo odškodnine, kot tudi objektivne kriterije (primerjavo z odškodninami za enako škodo).
pozneje najdeno premoženje – odpoved dediščini v korist določenega dediča – dedni dogovor – pravica do nujnega deleža
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi na pozneje najdenem premoženju.
OZ člen 901, 901/2, 901/3, 901/4, 903, 903/1, 903/4. ZVPot člen 57h.
pogodba o organiziranju potovanja – odstop od posredniške pogodbe o potovanju – spremenjen program potovanja
Zgolj če pogodba namenu, zaradi katerega je bila sklenjena, zaradi bistveno spremenjenega programa ne ustreza več, lahko potnik v skladu s 4. odstavkom 903. člena OZ odstopi od pogodbe, organizator pa mu mora vrniti vse, kar je na podlagi pogodbe plačal.
stroški nepravdnega postopka - stroški nadomestitve pogodbe o medsebojnih razmerjih
Tako v skladu z določilom 5. odstavka 182. člena SZ-1 v zvezi z določilom 2. odstavka 35. člena ZNP stroški nadomestitve pogodbe o medsebojnih razmerjih zajemajo le stroške sodnih taks ter stroške, ki nastanejo v nepravdnem postopku (stroški izvedencev), ne pa stroškov pooblaščencev udeležencev postopka.
odškodninska odgovornost izvajalca gradnje – prečkanje gradbišča – udrtina na gradbišču – padec na gradbišču
Nezavarovana vdrtina, ki naj bi bila vzrok padca, je bila na gradbišču, spričo česar, zavarovancu toženke ni mogoče očitati, da bi morala biti posebej označena, saj je gradbišče namenjeno delavcem in ne peščcem.