Navedba datuma vrnitve posojila v posojilni pogodbi še ne pomeni, da je posojilna pogodba fiksni pravni posel. Glede na strogo zakonsko sankcijo razdrtja fiksne pogodbe zaradi neizpolnitve mora biti volja strank, da skleneta fiksni pravni posel, tudi sicer nedvoumno izražena, bodisi da je izpolnitev v določenem roku bistvena sestavina po naravi posla, bodisi da je izrecno dogovorjeno, da se bo pogodba štelo za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku.
Po določbi 3. odst. 152. čl. ZZK-1 mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Četudi pritožnica ni bila predlagateljica tega postopka, ampak je zemljiškoknjižno sodišče odločalo po uradni dolžnosti, sklepa ni bilo dolžno obrazložiti.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti so res enotna oblika škode in zato dobi oškodovanec enotno odškodnino. Vendar, če je zaradi odvzema prostosti tožniku nastala tudi druga nepremoženjska škoda in sicer duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strah ali skaženost, lahko zahteva tudi to odškodnino.
ZPND določa časovno omejenost ukrepov. To pa ne more pomeniti, da žrtev po tem obdobju sploh več ne bi mogla predlagati izdaje novih ukrepov (z novim predlogom, če so ogrožene osebnostne dobrine, za katerih varstvo je namenjen ZPND). Ob na novo vloženem predlogu je treba pretehtati, ali so podani materialnopravni pogoji za izrek ukrepa.
V sporu, v katerem je tožba vložena, ker center za socialno delo zavrne predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbama o upravičenosti do porodniškega nadomestila in o upravičenosti do dopusta za nego in varstvo otroka, center za socialno delo kot zavod sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
Če predlagatelji zahtevajo ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto, je podana sodna pristojnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064515
OZ člen 846. ZZavar člen 219, 219/3, 224.
pogodba o zavarovalnem posredništvu – posredniška pogodba - provizija
Skladno z ZZavar, ki ureja pogodbo o zavarovalnem posredništvu, sklenjeno med posrednikom in zavarovalcem, je zavarovalnica zavarovalnemu posredniku zavezana plačati provizijo.
ZSV člen 3, 4, 21, 25a, 27, 27/1, 31b. ZZVZZ člen 23, 23/1.
tehnični pripomočki - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - pogoji za priznanje pravice - medicinsko
Dohodek tožnikove družine mesečno ne dosega minimalnega dohodka, ki je pogoj za priznanje denarne socialne pomoči, vendar to še ne pomeni, da je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli le po ugotovitvi, da se je družina iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Tožnik zahtevo za dodelitev te pomoči utemeljuje s povečanimi potrebami, ki jih ima zaradi nege bolne hčerke, kar ni utemeljeno, saj bi moral za uveljavitev pravice do pripomočkov za nego hčerke (dvigalo za kopalnico, sedež za kopalno kad, toaletni stol in podobno) prednostno uveljavljati te pravice na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja.
mejni spor – ureditev meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – premik meje v škodo javnega dobra – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru oziroma mejo, določeno v njem.
oporočno razpolaganje – kasnejše razpolaganje s pogodbo – razmerje med pogodbenikom kot tretjo osebo in morebitnimi dediči po zapustniku - obseg zapuščine - obstoj zapuščine
V primeru spora med potencialnimi dediči in tretjo osebo (pogodbenikom zapustnika) zapuščinsko sodišče ne prekinja zapuščinskega postopka, niti kogarkoli izmed njih ne napoti na pravdo. O dedovanju odloči, kot da spora ne bi bilo, saj se sporna razmerja rešujejo izven zapuščinskega postopka.
načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – izpis iz poslovnih listin – dokazna sredstva
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
Ker je lastnica parkirišča dopuščala poleg izhoda za vozila tudi dodaten izhod s parkirišča za pešce, slednjega pa ni uredila, je krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, ko se mu je gradbeno železo na stopnici izhoda s parkirišča zadrlo v nogo. Te odgovornosti se ne more razbremeniti zgolj s trditvijo, da je šlo za neuradni izhod s parkirišča.
ZSreg člen 29, 29/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 25, 25/1, 25/1-1. ZGD-1 člen 394.
ničnost – predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta
Ničen sklep nima nobenih pravnih posledic, za nikogar. Na njegovi podlagi ne more nihče ničesar uveljavljati. S pravnega vidika se šteje, kot da sklep ni bil sprejet. Zato je zmotno stališče pritožnika, da bi prvostopenjsko sodišče moralo vpisati spremembo članov nadzornega sklepa, ker je bil predlog za vpis vložen in sklep Višjega sodišča opr. št. IV Cpg 679/2010 izdan še pred izdajo zgoraj navedene sodbe, saj učinki ugotovljene ničnosti sklepa sežejo za nazaj.
Če je obstajala prava volja za sklenitev prodajne pogodbe, posel ni navidezen.
Pobot terjatve kot način delnega plačila kupnine ne spreminja pravne narave kupoprodajne pogodbe, tožeča stranka pa ni pogodbena stranka, zato ne more zahtevati, da pogodba iz tega razloga nima pravnega učinka (prvi odstavek 50. člena).
Časovna neomejenost uveljavljanja ničnosti zaradi varstva pravnega prometa zahteva restriktivno obravnavo ničnostnih zahtevkov, kar pomeni, da mora upnik poleg pravne koristi izkazati tudi javni interes, ki se kaže tudi v tem, da izkaže utemeljene razloge zaradi katerih, mu pravni učinki po tožbi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ne nudijo ustreznega pravnega varstva.
Res sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
Sodišče o odvzemu pravice voliti in biti voljen odloči samo v primeru, če udeležencu popolnoma odvzame poslovno sposobnost in šele v tem primeru sme volilno pravico omejiti tistemu, za katerega ugotovi, da kljub popolnoma odvzeti poslovni sposobnosti ni sposoben razumeti tudi pomena in namena ter učinkov volitev.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnino – izvršilni postopek
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Sodišče, kadar dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Določbi 86. in 88. člena ZZK-1 ne terjata pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga za zaznambo izvršbe.
pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - stvarna služnost – služnost uporabe dvorišča za dostop z vozili – obseg priposestvovane služnosti
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tožbenih zahtevkih, kolikor so se nanašali na vožnjo z osebnimi vozili, sodišče prve stopnje ne bi smelo več odločati o teh zahtevkih (res iudicata), temveč je lahko odločalo le še o uporabi spornega dela zemljišča z drugimi vrsti vozil (dostavnimi in tovornimi vozili).