KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023250
ZKP člen 18, 154, 370, 370-3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-2, 373. EKČP člen 8. KZ-1 člen 54, 186. URS člen 35, 37.
izločitev dokazov pridobljenih v tujini - sorazmernosti trajanja ukrepa prisluškovanja
Nedovoljeni so dokazi: 1) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 2) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ZKP in je zanje v ZKP to izrecno določeno; 3) dokazi, pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza; 4) dokazi, pridobljeni naključno z izvajanjem zakonitih dokazov. V kolikor pa so dokazi pridobljeni v tujini, je potrebno upoštevati suverenost države in njeno zakonodajo v povezavi z našo pravno ureditvijo, to pomeni, da morajo biti pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so se pridobivali in da niso bile pri tem kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo (premikač in kretničar), ki ga je od leta 1981 do 1986 opravil preko polnega delovnega časa, je bilo potrebno opraviti zaradi nastopa nujnih, izjemnih in nepredvidljivih okoliščin in se je po tedaj veljavnih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške. Taka odločitev je pravilna v primeru, ko je enak oziroma primerljiv tako uspeh obeh strank v sporu kot tudi njuni stroški. Ker pa je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela v celoti, tožena pa z nasprotnim tožbenim zahtevkom le do višine 39%, odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, ni pravilna.
Dejansko pobotna terjatev ni obrazložena, saj o njej sodba ne vsebuje prav nobenih razlogov, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Kršitev po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je napaka tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov. V konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo. Nestrinjanje pritožnice z dokazno oceno posameznih prič pa takšne kršitve ne predstavlja, ampak lahko gre kvečjemu za grajo ugotovljenega dejanskega stanja.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – listina, ki je lahko podlaga za izbris - sklep o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe
ZZK-1 ne daje podlage, da zemljiškoknjižno sodišče (po uradni dolžnosti) izbriše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve zaradi poteka časa, za katerega je bila izdana in sicer le na podlagi sodbe, ki izkazuje pravnomočnost ter sklepa o začasni odredbi, ki je bila izdana z veljavnostjo do pravnomočnega zaključka pravde. Listina, ki je lahko podlaga za vpis, je sklep sodišča o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe, postopek pa se začne na predlog.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - akt o sistemizaciji - pisno obvestilo o nameravani redni odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Naloge, ki jih je opravljal tožnik na svojem delovnem mestu, so se razdelile na druga delovna mesta zaradi večje odgovornosti in vključenosti v izvedbo nalog. Takšen ukrep predstavlja organizacijski razlog, s katerim delodajalec organizira proizvodnjo v skladu s svojimi odločitvami. Gre za zakonito podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni mogoče uspešno uveljavljati kršitev ZSDU, zoper katere bi lahko svet delavcev oziroma drug organ, ki bi moral sodelovati v postopkih sprememb sistemizacije delovnih mest, sprožil kolektivni delovni spor in tako dosegel odpravo kršitev.
Ker je tožnik s sicer izpodbijano dokončno odločbo toženca pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja (pravica do dela v skrajšanem delovnem času), mu z njenim izvrševanjem ne bo nastala škoda na račun njegovega zdravja, zato pogoj nastanka težko nadomestljive škode za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložilo izvrševanje izpodbijane odločbe, ni izkazan.
zaznamba izvršbe – posredovanje sklepa o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se posreduje zemljiškoknjižnemu sodišču za njegovo zaznambo v zemljiški knjigi takoj ob njegovi izdaji, v kolikor pa je ta izdan na podlagi verodostojne listine, pa šele po njegovi pravnomočnosti.
obveznost dolžnikovega dolžnika – vrstni red zastavnih pravic - upravna izplačilna prepoved – privilegirana terjatev – preživninska terjatev – konkurenca več terjatev - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe
Upravna izplačilna prepoved nastane z dolžnikovo prostovoljno odobritvijo, zaradi česar pravna narava terjatve, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi, ni pravno pomembna.
Dolžnikov delodajalec je prišel v zavezo za izvrševanje upravne izplačilne prepovedi šele tedaj, ko je prejel v realizacijo obrazec „odstopna izjava in upravno-izplačilna prepoved“, ki je bil popolnoma izpolnjen.
vročanje – fikcija – sodna deska – sprememba naslova
Fikcija vročitve je mogoča le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Ker pa sodišče prve stopnje toženi stranki zaradi spremembe njenega naslova vabila na narok dne 19. 09. 2006 ni vročalo preko sodne deske, se šteje, da na narok ni bila pravilno vabljena.
pravno razmerje – podzakonski akt – pravilnik – posredništvo – posredovanje dela dijakom in študentom - plačilo posrednika za opravljeno študentsko delo
Pravna razmerja poleg Ustave in ustreznih virov mednarodnega prava lahko urejajo le še zakoni. To izhaja iz 87. člena URS, ki določa, da lahko pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb državni zbor določa samo z zakonom. Podzakonski predpis torej ne more urejati in določati pravnih razmerij.
predhodna odredba – pogoj za predhodno odredbo – finančno stanje dolžnika – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Zgolj sklicevanje na dolžnikov ugovor v drugi zadevi, da bi se „v primeru takojšnje izvršbe srečal s težavami, ki bi ogrozile stabilnost poslovanja družbe“, ne argumentira verjetnega obstoja nevarnosti za bodočo izvršbo.
ZD člen 61, 61/3, 76. ZPP člen 243, 347, 347/3, 347/3-2.
neveljavnost oporoke – zastaranje – napake v obliki – oporočna sposobnost – izvedenec grafolog
Sklicevanje na neveljavnost oporoke v zapuščinskem postopku pa na tek zastaranja ne vpliva, saj ne gre za uvedbo postopka, ki bi pretrgala zastaralni rok in je ta torej pretrgan šele z vložitvijo tožbe.
dostop do sodišča - taksa za pritožbo kot procesna predpostavka - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse
Omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse kot procesne predpostavke ne pomeni nujno nedopustnega omejevanja pravice do sodnega varstva. V kolikor omejitev ustreza načelu sorazmernosti, ustavne nedopustnosti ni.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – spor o prenehanju delovnega razmerja – tožbeni zahtevek – zavrženje tožbe
Izdelave plačilnih list, obračuna zamudnih obresti in primerjalnega izračuna plač ter plačila predujma za izvedensko mnenje ni mogoče zahtevati s tožbo v individualnem delovnem sporu pred delovnim sodiščem. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom se zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069805
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 99, 99/1, 99/2.
primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – izrek sam s seboj v nasprotju – razlaga jasnih pogodbenih določil
Sodišče prve stopnje je o delu zahtevka na plačilo odločilo dvakrat in sicer je zahtevek tako zavrnilo (točka I izreka sodbe), kot mu ugodilo (točka II izreka sodbe). S tem pa je izrek sodbe sodišča prve stopnje sam s seboj v nasprotju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi
Ker sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo razlogov o utemeljenosti pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, je zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita, najmanj preuranjen.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delavca – interni postopek ugotavljanja škode – disciplinski postopek – sklep o izvršbi – izvršilni naslov – elementi odškodninskega delikta – krivda
Četudi je interni postopek ugotavljanja škode po ZTPDR izveden skupaj z disciplinskim postopkom in je sklep o povrnitvi škode sestavni del sklepa, s katerim je odločeno o disciplinski odgovornosti, to ne pomeni, da mora delavec pred sodiščem zahtevati razveljavitev sklepa o povrnitvi škode. V tem delu odločitev disciplinske komisije ne postane dokončna in pravnomočna niti ne more predstavljati izvršilnega naslova.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 92, 92/1.
regulacijska začasna odredba - začasna odredba enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice – pridobitev posesti nad spornim delom nepremičnine
Z začasno odredbo, s katero bi tožeča stranka še pred pravnomočno odločitvijo o utemeljenosti tožbenega zahtevka na izročitev nepremičnine pridobila posest nad to nepremičnino, bi toženo stranko izpostavila nevarnosti, da v primeru kasnejše zavrnitve tožbenega zahtevka tožeče stranke, ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Tožeča stranka je namreč zahtevo za pridobitev posesti nad spornim delom nepremičnine utemeljevala tudi z možnostjo celovite sanacije objekta v smislu rekonstrukcije in rušenja objekta. Če bi tožeča stranka po pridobitvi posesti nad spornim delom nepremičnine na ta način uveljavljala zatrjevana lastninska upravičenja, bi bila toženi stranki lahko ogrožena možnost vzpostavitve prejšnjega stanja, v kolikor bi v pravdi uspela dokazati svojo lastninsko upravičenje na spornem delu objekta. Zgolj s strani tožeče stranke zatrjevana sposobnost poplačila morebitne škode toženi stranki zato ne odtehta neugodnih posledic na strani tožene stranke, ki bi ji nastale zaradi izgube možnosti uveljavljanja lastniškega položaja na sporni nepremičnini. Sodišče prve stopnje je zato zmotno sklepalo, da zgolj zaradi tega, ker tožena stranka sporno garsonjero prepušča v brezplačno uporabo svoji direktorici in njenemu sinu, z izpolnitvijo začasne odredbe toženi stranki ne bi nastale neugodne posledice. Kot neugodnih posledic ni mogoče obravnavati zgolj morebitnega prikrajšanja iz naslova izgube prihodkov iz izvajanja posesti nad nepremičnino.