izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – listina, ki je lahko podlaga za izbris - sklep o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe
ZZK-1 ne daje podlage, da zemljiškoknjižno sodišče (po uradni dolžnosti) izbriše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve zaradi poteka časa, za katerega je bila izdana in sicer le na podlagi sodbe, ki izkazuje pravnomočnost ter sklepa o začasni odredbi, ki je bila izdana z veljavnostjo do pravnomočnega zaključka pravde. Listina, ki je lahko podlaga za vpis, je sklep sodišča o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe, postopek pa se začne na predlog.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066590
URS člen 29. ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 132, 133. ZP-1 člen 67, 67/1, 102, 151. ZKP člen 82, 82/2, 87, 87/1.
pravna jamstva v kazenskem postopku – preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – mamila – tetrahidrokanabinol – metabolit tetrahidrokanabinola – pregledovanje spisov – rok za vložitev pritožbe - zapisniki
THC-COOH niti z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog niti z Odločbo o seznamu mamil ni uvrščen med prepovedane droge in sam po sebi ne pomeni nujno prisotnosti mamila v organizmu, ampak se to dokazuje v povezavi z drugimi, za stanje pod vplivom mamil, značilnimi znaki, katere pa je ugotovil zdravnik, ki je v oceni vpliva mamil in psihoaktivnih zdravil ocenil, da je vpliv mamil zaznaven.
vročanje – fikcija – sodna deska – sprememba naslova
Fikcija vročitve je mogoča le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Ker pa sodišče prve stopnje toženi stranki zaradi spremembe njenega naslova vabila na narok dne 19. 09. 2006 ni vročalo preko sodne deske, se šteje, da na narok ni bila pravilno vabljena.
odstranitev stvari – prenehanje vznemirjanj – skupna lastnina
S tem, ko je zemljišče postalo skupna lastnina pravdnih strank, je tožnik pridobil pravico do varstva svoje skupne lastnine napram tožencu kot skupnemu lastniku. Tožnik je s tem, ko je postal skupni lastnik zemljišča, pridobil varstvo iz naslova skupne lastnine, varstvo iz drugih naslovov, če jih je imel (eventualno varstvo služnostne pravice vožnje in hoje), pa izgubil.
pravdni stroški – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravnomočno razsojena stvar
V kolikor se tožena stranka s stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje v sodbi ni strinjala, bi lahko zahtevala njeno spremembo s pravnim sredstvom zoper sodbo, česar pa ni storila. Pozneje teh istih stroškov, o katerih je bilo odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje, in tudi ne morebitnih drugih stroškov postopka na prvi stopnji, tožena stranka ne more več zahtevati v povrnitev. Ker pa je to zahtevala in je sodišče prve stopnje temu zahtevku z izpodbijanim sklepom ugodilo, je glede na zgoraj pojasnjeno odločilo o predmetu, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo (premikač in kretničar), ki ga je od leta 1981 do 1986 opravil preko polnega delovnega časa, je bilo potrebno opraviti zaradi nastopa nujnih, izjemnih in nepredvidljivih okoliščin in se je po tedaj veljavnih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.
ZIZ člen 15, 57, 58, 239, 270. ZPP člen 5, 5/1, 339, 399/2, 339/2-8.
možnost obravnavanja pred sodiščem - začasna odredba - kontradiktornost postopka
Postopek za izdajo začasne odredbe postane praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. V primeru, da se sodišče odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in pošlje dolžniku predlog v odgovor, pa mora s trditvami dolžnika v odgovoru seznaniti upnika. V primeru, da sodišče prve stopnje svojo odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe opre tudi na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, s temi pa ne seznani upnika in mu ne da možnost, da na te trditve odgovori, ravna v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, torej vzame možnost upniku obravnavanja pred sodiščem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023250
ZKP člen 18, 154, 370, 370-3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-2, 373. EKČP člen 8. KZ-1 člen 54, 186. URS člen 35, 37.
izločitev dokazov pridobljenih v tujini - sorazmernosti trajanja ukrepa prisluškovanja
Nedovoljeni so dokazi: 1) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 2) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ZKP in je zanje v ZKP to izrecno določeno; 3) dokazi, pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza; 4) dokazi, pridobljeni naključno z izvajanjem zakonitih dokazov. V kolikor pa so dokazi pridobljeni v tujini, je potrebno upoštevati suverenost države in njeno zakonodajo v povezavi z našo pravno ureditvijo, to pomeni, da morajo biti pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so se pridobivali in da niso bile pri tem kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti.
Dejansko pobotna terjatev ni obrazložena, saj o njej sodba ne vsebuje prav nobenih razlogov, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - akt o sistemizaciji - pisno obvestilo o nameravani redni odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Naloge, ki jih je opravljal tožnik na svojem delovnem mestu, so se razdelile na druga delovna mesta zaradi večje odgovornosti in vključenosti v izvedbo nalog. Takšen ukrep predstavlja organizacijski razlog, s katerim delodajalec organizira proizvodnjo v skladu s svojimi odločitvami. Gre za zakonito podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni mogoče uspešno uveljavljati kršitev ZSDU, zoper katere bi lahko svet delavcev oziroma drug organ, ki bi moral sodelovati v postopkih sprememb sistemizacije delovnih mest, sprožil kolektivni delovni spor in tako dosegel odpravo kršitev.
Ker je tožnik s sicer izpodbijano dokončno odločbo toženca pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja (pravica do dela v skrajšanem delovnem času), mu z njenim izvrševanjem ne bo nastala škoda na račun njegovega zdravja, zato pogoj nastanka težko nadomestljive škode za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložilo izvrševanje izpodbijane odločbe, ni izkazan.
ZD člen 61, 61/3, 76. ZPP člen 243, 347, 347/3, 347/3-2.
neveljavnost oporoke – zastaranje – napake v obliki – oporočna sposobnost – izvedenec grafolog
Sklicevanje na neveljavnost oporoke v zapuščinskem postopku pa na tek zastaranja ne vpliva, saj ne gre za uvedbo postopka, ki bi pretrgala zastaralni rok in je ta torej pretrgan šele z vložitvijo tožbe.
predhodna odredba – pogoj za predhodno odredbo – finančno stanje dolžnika – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Zgolj sklicevanje na dolžnikov ugovor v drugi zadevi, da bi se „v primeru takojšnje izvršbe srečal s težavami, ki bi ogrozile stabilnost poslovanja družbe“, ne argumentira verjetnega obstoja nevarnosti za bodočo izvršbo.
dostop do sodišča - taksa za pritožbo kot procesna predpostavka - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse
Omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse kot procesne predpostavke ne pomeni nujno nedopustnega omejevanja pravice do sodnega varstva. V kolikor omejitev ustreza načelu sorazmernosti, ustavne nedopustnosti ni.
pravno razmerje – podzakonski akt – pravilnik – posredništvo – posredovanje dela dijakom in študentom - plačilo posrednika za opravljeno študentsko delo
Pravna razmerja poleg Ustave in ustreznih virov mednarodnega prava lahko urejajo le še zakoni. To izhaja iz 87. člena URS, ki določa, da lahko pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb državni zbor določa samo z zakonom. Podzakonski predpis torej ne more urejati in določati pravnih razmerij.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist – neaktivnost storilca
V postopku za nadomestitev globe se od storilcev pričakuje večja aktivnost, saj gre za njihovo korist in interes, da se plačilo globe nadomesti z odpravo določene naloge v splošno korist. Storilčeva neaktivnost v tem postopku in neodzivanje na pozive sodišča za predložitev dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče odločiti o storilčevem predlogu za nadomestitev globe, kažejo na storilčevo nepripravljenost za opravo nalog in na pomanjkanje interesa za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist.
ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/3, 120/4, 120/7. ZPP člen 212, 214, 214/3.
dokazno breme - zainteresirana oseba - tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe
Za svoj uspeh v pravdi bi tožena stranka morala skladno z določilom 7. odstavka 120. člena ZIL-1 dokazati uporabo spornih blagovnih znamk pri vsaki posamezni storitvi, navedeni v tožbenem zahtevku.
ZSPJS člen 16, 16/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/5, 11, 11/3.
javni uslužbenec – naziv – napredovanje v plačne razrede – plača
Glede na to, da je bil na tožnikovem delovnem mestu pred spremembo akta o sistemizaciji sistemiziran tudi višji uradniški naziv, glede katerega tožnik ni izpolnjeval pogojev za napredovanje v naziv, saj ni imel ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, je lahko tožnik v tem času napredoval največ za pet plačnih razredov (za deset plačnih razredov bi lahko napredoval le, če na njegovem delovnem mestu ne bi bilo mogoče napredovati v naziv).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0069853
URS člen 26. ZC člen 6. ZPP člen 216. ZOZP člen 5. ZOR člen 186, 192, 277.
odškodninska odgovornost države – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil – cena premije za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil – primerno nadomestilo – zakonske zamudne obresti
Prvostopenjsko sodišče je obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke utemeljilo na 26. členu Ustave RS. Ugotovilo je, da je Vlada RS ravnala protipravno, ker ni hkrati z določitvijo cene premije za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil določila tudi primerno nadomestilo do ravni cene, ki pokriva stroške enostavne reprodukcije, s čimer je kršila 6. člen Zakona o cenah.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 92, 92/1.
regulacijska začasna odredba - začasna odredba enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice – pridobitev posesti nad spornim delom nepremičnine
Z začasno odredbo, s katero bi tožeča stranka še pred pravnomočno odločitvijo o utemeljenosti tožbenega zahtevka na izročitev nepremičnine pridobila posest nad to nepremičnino, bi toženo stranko izpostavila nevarnosti, da v primeru kasnejše zavrnitve tožbenega zahtevka tožeče stranke, ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Tožeča stranka je namreč zahtevo za pridobitev posesti nad spornim delom nepremičnine utemeljevala tudi z možnostjo celovite sanacije objekta v smislu rekonstrukcije in rušenja objekta. Če bi tožeča stranka po pridobitvi posesti nad spornim delom nepremičnine na ta način uveljavljala zatrjevana lastninska upravičenja, bi bila toženi stranki lahko ogrožena možnost vzpostavitve prejšnjega stanja, v kolikor bi v pravdi uspela dokazati svojo lastninsko upravičenje na spornem delu objekta. Zgolj s strani tožeče stranke zatrjevana sposobnost poplačila morebitne škode toženi stranki zato ne odtehta neugodnih posledic na strani tožene stranke, ki bi ji nastale zaradi izgube možnosti uveljavljanja lastniškega položaja na sporni nepremičnini. Sodišče prve stopnje je zato zmotno sklepalo, da zgolj zaradi tega, ker tožena stranka sporno garsonjero prepušča v brezplačno uporabo svoji direktorici in njenemu sinu, z izpolnitvijo začasne odredbe toženi stranki ne bi nastale neugodne posledice. Kot neugodnih posledic ni mogoče obravnavati zgolj morebitnega prikrajšanja iz naslova izgube prihodkov iz izvajanja posesti nad nepremičnino.