STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068522
ZPP člen 8, 154, 154/3, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5, 385, 385/1, 458, 458/1, 458/5, OZ člen 346, 355, 355/1, 355/2, 355/1-6.
upravnik večstanovanjske hiše – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – zastaranje – tek zakonskih zamudnih obresti – spor majhne vrednosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Očitek opustitve materialnega procesnega vodstva v zvezi z nekonkretiziranimi trditvami tožeče stranke o neopravi storitev in odsotnosti njihovega naročila predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni upoštevna.
Stroški upravljanja, ki jih je tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi od tožene, poleg stroškov obratovanja, predstavljajo stroške oprave njenih lastnih storitev, ki zapadajo v plačilo v krajših periodah in za katere torej velja zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
OZ člen 328, 328/1. ZD člen 142, 142/1, 142/4. ZIZ člen 15, 56a, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 366, 366/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija (združitev)
V danem primeru gre za specifično situacijo, ko ena izmed obeh dolžnic kot dedinja po pokojnem dolžniku v tem postopku nastopa tudi kot upnica, je sodišče pravilno postopalo, ko je na podlagi te ugotovitve izvršilni postopek zoper drugo dedinjo po pokojnem dolžniku M.B. (tudi upnico) ustavilo. Gre za primer, ko je upnica kot ena izmed dedinj pokojnega dolžnika postala hkrati tudi dolžnica. Ker je ista oseba postala hkrati upnica in dolžnica, se je v takem primeru izvršilni postopek v obsegu združitve oziroma konfuzije pravilno ustavil (prvi odstavek 328. člena OZ).
izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – slabo premoženjsko stanje dolžnika
Ugovor zoper novo izvršilno sredstvo izpostavlja obstoj razlogov iz 7. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter na težko materialno stanje, kar pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu določb 55. člena ZIZ, med tem ko se morajo v postopku prisilne izvršbe upoštevati zakonske omejitve na denarne prejemke po 101. in 102. členu ZIZ.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021172
URS člen 14, 22. OZ člen 153, 153/3, 179, 182. ZPP člen 14, 286, 337.
razžalitev dobrega imena in časti - fizični napad – odškodnina - soodgovornost
Sodišče druge stopnje se pridružuje zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je tožnik s svojimi verbalnimi žaljivkami toženca izzval do te mere, da je povzročil njegovo reakcijo, dodaja pa, da je bila toženčeva reakcija, glede na okoliščine primera, sicer pretirana in vredna obsojanja.
Sodišče prve stopnje je ocenilo tožnikovo soodgovornost v višini 10 %, s čemer se pritožbeno sodišče, upoštevaje vse dejanske ugotovitve, posebej dejstvo, da je tožnik izzval napad, ne strinja in ocenjuje, da je tožnik soprispeval k nastanku škode v višini 30 %.
zasebna listina kot sestavni del notarskega zapisa - notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – neposredna izvršljivost notarskega zapisa – ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi – solidarna obveznost
Sodišče prve stopnje je natančno povzelo materialnopravno podlago, ki ureja vprašanje izvršljivosti notarskega zapisa in primernosti tega kot izvršilnega naslova in v tej smeri pritožbeno sodišče v celoti povzema tovrstne pravne zaključke sodišča prve stopnje. Prav nobenega pomisleka ne more biti glede primernosti izvršilnega naslova v danem primeru in njegove izvršljivosti, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ko sedaj v pritožbi tretjedolžnik nekako nakazuje, da predstavljajo sam notarski zapis na eni strani kot tudi posamezna zasebna listina, ki jo ta notarski zapis povzema in se sklicuje nanjo, ločene, med seboj nepovezane dele in da bi zato moral vsak ta del tudi vsebovati lastne določbe o vrsti obveznosti dolžnikov ter zapadlosti te kot tudi o soglasju k izvršljivosti, prezre člen 49 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), ki predvideva potrditev listin o pravnem poslu pri notarju na predlog udeležencev pravnega posla. Izrecno pravi, da ima tako potrjena listina o pravnem poslu lastnost notarskega zapisa in je tudi neposredno izvršljiva. V členu 50 ZN je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. V danem primeru izhaja iz notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, da je bila predmet potrditve v notarskem zapisu že navedena kreditna pogodba, prav tako pa sporazum o zavarovanju denarne terjatve, kar vse se je pripojilo k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki jo sicer tudi določa prvi odstavek člena 49 ZN, se tako nanaša na vse njegove dele. Tako ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa z vsemi njegovimi sestavnimi deli, ne potrjuje tudi neposredne izvršljivosti kreditne pogodbe in solidarne obveznosti vseh dolžnikov, ki jo kreditna pogodba v 10. točki izrecno določa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je v posledici slabše finančne situacije ukinila njegovo delovno mesto.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 191, 191/1, 215, 222. ZPIZ/92 člen 13, 202, 202/3, 227. ZPIZ/83 člen 10, 11, 107. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 79.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - pokojninska doba - pogoj plačila prispevkov - član gospodinjstva - kmet
Za sporno obdobje je tožnik vložil prijavo v zavarovanje kot član gospodinjstva (in ne kot kmet), poleg tega pa za to obdobje tudi niso bili plačani prispevki, tako da ni podlage, da bi se upoštevalo kot pokojninska doba za priznanje pravice do starostne pokojnine.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik s tem, ko je z računalnika izbrisal podatke, ki jih je uporabljal pri svojem delu z namenom, da si delo olajša (in katerih v okviru svojih obveznosti niti ni bil dolžan vnašati v računalnik), ni niti naklepoma niti iz hude malomarnosti huje kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR nezakonita.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru
Ni mogoče šteti, da je dolžnik zgolj zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom brez navajanja razlogov. Dolžnik je namreč po tem, ko je upnik navedel podlago svojega zahtevka in za svoje navedbe predložil dokazila, s katerimi je dokazoval obstoj svoje terjatve do dolžnika, navajal več konkretnih in obrazloženih ugovorov zoper upnikovo terjatev in v dokaz svojih navedb tudi predlagal izvedbo dokazov. Nenazadnje je treba v tem primeru upoštevati tudi, da je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi v času, preden je stopila v veljavo novela ZIZ-I, svoje navedbe pa je kasneje konkretiziral. Ne gre torej za primer po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ.
Sodišče lahko sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena.
Določila čl. 319 ZPP in 324/III ZPP nalagajo posebno oblikovanost izreka sodbe glede na procesno uveljavljanje pobota, določba čl. 310 ZPP pa v zvezi z zahtevki po nasprotni tožbi nalaga odločitev o takšnem zahtevku.
ZDR člen 18, 79, 113. ZGD-1 člen 35. OZ člen 74, 74/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prokurist - pooblastilo - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prava volja - stroški postopka
Prokurist prvotožene stranke (delodajalca) je imel že na podlagi zakona pooblastilo za zastopaje družbe pri sklepanju materialnopravnih poslov - torej tudi za podpis sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v imenu delodajalca. Za sklepanje tega sporazuma je lahko tudi pisno pooblastil vodjo poslovalnice.
Tožnica kot sindikalna zaupnica ni uživala posebnega pravnega varstva v zvezi s sporazumnim prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj posebno pravno varstvo velja le za odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delodajalca.
pogodba o zaposlitvi – odreditev dela na drugem delovnem mestu - premestitev
V kolikor je tožena stranka z organizacijskim navodilom (ki ima lastnost konkretnega akta delodajalca o delavčevih pravicah) posegla v tožničine pravice iz pogodbe o zaposlitvi in jih enostransko spremenila na način, ki ga zakon ne predvideva, saj ji je odredila opravljanje drugega dela, kot ga zajema njeno delovno mesto, je takšno organizacijsko navodilo nezakonito in ima tožnica pravico zahtevati, da jo tožena stranka vrne na opravljanje dela, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka tožeči stranki ni predložila dokazila o uspešno opravljenem 2. letniku študija niti ni tožeče stranke obvestila o razlogih za nedokončanje študija. Zato je tožeča stranka utemeljeno izdala odločbo, s katero je toženi stranki pravica do republiške štipendije prenehala, in toženo stranko pozvala na sklenitev dogovora o načinu vračila štipendije. Ker se tožena stranka na poziv ni odzvala, je bila dolžna znesek izterjati po sodni poti.
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca v obveznem zavarovanju, tako da je tožena stranka utemeljeno odločila, da je dolžan neupravičeno izplačane zneske pokojnine v tem obdobju vrniti.
izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka
Iskanje parkirnega prostora ni nepričakovan in upravičen razlog, zaradi katerega stranka ne bi pristopila (pravočasno) na poravnalni oz. prvi narok za glavno obravnavo.
Sestopanje po marmornatih policah v savni, ki so vlažne in mokre, posebej, ko gre za parno savno, ne predstavlja nevarnosti, ki bi bila v zvezi z obiskom parne savne neobičajna in ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče sestop po marmornatih policah (četudi je to edini sestop z najvišje police) ovrednotiti kot nevarno stvar.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – nezavarovano vozilo – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil
V obravnavani zadevi gre za škodo, ki je nastala pri nesreči dveh premikajočih se motornih vozil. Ker gre za konkurenco dveh nevarnih stvari, se načelo objektivne odgovornosti umakne načelu krivdne odgovornosti imetnikov motornih vozil.