Zaradi odprave slabšega položaja dolžnika, ki ni z ničemer pripomogel k temu, da pride v slabši položaj od položaja, ki bi ga imel, če bi prišlo do spremembe upnika, je zakonodajalec v drugem odstavku 340. člena ZOR določil, da je za možnost pobotanja odločilno, da tudi terjatev dolžnika dospe pred ali najpozneje istočasno z dospelostjo odstopljene terjatve. Ker je tožena stranka podala tožeči stranki izjavo o pobotu s terjatvami, ki jih je imela do odstopnika, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru te izjave presojati, ali je terjatev tožeče stranke zaradi pobota prenehala.
vrednost spora o izpodbijanju izjave o priznanju očetovstva - določitev vrednosti nedenarnega zahtevka
Ker bo rezultat pravde zaradi izpodbijanja izjave o priznanju očetovstva odločilno vplival na status in na življenjske razmere otroka in je pravni pomen tega spora mogoče primerjati s spori iz razmerij med starši in otroki, za obravnavanje katerih je pristojno okrožno sodišče, vrednost spora presega 20.000- €.
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1, pogoje za vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1 in pogoje za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve po 98. členu ZZK-1.
Ker dodatne dejavnosti tožnika niso bile dejavnik pri določitvi preživnine, tudi v predmetni pravdi na njeno ukinitev oziroma znižanje ne morejo predstavljati pravno relevantne spremenjene okoliščine.
Zakonske zamudne obresti od glavnice, ki jo zavarovalnica od voznika (odgovorne osebe) uveljavlja zaradi izgube zavarovalnih pravic, tečejo od dne, ko je voznik prišel v zamudo s plačilom.
Škoda zaradi kršitve zavarovalne pogodbe je tožeči stranki sicer nastala že s plačilom odškodnine oškodovancem. Dospelost oz. zapadlost terjatve pa sama po sebi ne utemeljuje zahtevka za plačilo zamudnih obresti. Pogoj za utemeljenost zahtevka za zamudne obresti je zamuda. Ker tožeča stranka ni izkazala, da je bil toženec pred pravdo pozvan, da terjatev plača, je toženčeva zamuda nastopila z vložitvijo tožbe.
priposestvovanje služnosti – podredni tožbeni zahtevek – dopolnilna sodba – ponovno zaslišanje priče
S tem, ko je prvo sodišče samoiniciativno ponovno zaslišalo priči, ne da bi pojasnilo to odločitev, ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.
Po ustaljeni sodni praksi mora odškodnina za nepremoženjsko škodo odražati na eni strani subjektivno prizadetost posameznika, na drugi strani pa vzpostavljati sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – posebno upravičeni razlogi – izpraznitev in izročitev nepremičnin – socialna stiska
Zgolj zatrjevani socialni razlogi na strani dolžnikov ne predstavljajo posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova upnika zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme - prekinitev dobave vode
Po podanem ugovoru tožene stranke je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme, da zatrjuje in dokaže, da je bila prekinitev dobave vode izvedena na podlagi predhodnega obvestila iz razloga(ov), navedenega(ih) v 15. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji – podaljšanje pridržanja
Zaključke o tem, da pacient huje ogroža tako sebe kot tudi ostale, je sodišče prve stopnje pravilno napravilo na podlagi podatkov o tem, na kakšen način in zakaj je bil pacient sprejet v bolnišnico, kako je ravnal ob sprejemu in tudi kasneje, kot tudi iz ostalih podatkov, ki kažejo na njegov odnos do zdravljenja, do dojemanja vsakdanjega življenja in na njegov odnos do staršev.
Zmotno je stališče zemljiškoknjižnega sodišča, da se pri nadaljnjih stroških zavarovanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi vknjižba hipoteke ne dovoli, ker se niti ne ve, ali bodo stroški nastali in kakšni bodo.
ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/1-1, 420/2, 420/2-1. ZGD-1 člen 404, 404/5, 475, 475/4, 521, 521/1, 521/1-7, 522.
postopek prisilne likvidacije – odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije – upravičen predlagatelj
V poglavju zakona, ki ureja prenehanje delniške družbe, je pooblastilo sodišču, da po uradni dolžnosti izvede postopek likvidacije delniške družbe v primeru, če se zmanjša osnovni kapital družbe pod zakonsko določen najnižji znesek osnovnega kapitala, dano v 5. odstavku 404. člena ZGD-1. Ob smiselni uporabi te določbe za družbo z omejeno odgovornostjo, sodišče v primeru, če obstajajo razlogi za prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po 7. alineji 1. odstavka 521. člena ZGD-1, brez predloga in sodne odločbe o prenehanju pravne osebe, po uradni dolžnosti začne postopek prisilne likvidacije take družbe.
Večkratni znakovni niz, iz katerega bi moralo sodišče samo izluščiti trditveno podlago (ter pri tem o njej ugibati), ne ustreza standardu procesnega gradiva.
SPZ člen 42, 92. ZIZ člen 192, 193. ZPP člen 219, 339, 339/1-12.
varstvo lastninske pravice – tožba na izselitev iz nepremičnine - ugovor že razsojene stvari
Ker je tožnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, torej na izviren način, dejstvo vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo (ki ima v tem primeru zgolj deklaratorno naravo), na katerega se v ponovljeni tožbi sklicuje tožnik, ne pomeni dejstva, ki bi predstavljalo drugačno dejansko stanje.
Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (Adriatic Slovenica) člen 3. Pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO plus člen 4.
zavarovanje AO plus – izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost voznika
Tožnica ni dokazala, da ni vzročne zveze med njeno alkoholiziranostjo in prometno nezgodo niti, da ni kršila zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev, zato ni upravičena do povrnitve škode iz naslova AO plus zavarovanja.
pravni interes – ekonomski interes – ničnost pogodbe
Tožeča stranka je utemeljevala ekonomski interes, ne pa tudi pravnega. V predmetni pravdi bi tožeča stranka izkazala pravni interes le, če bi izkazala, da ima pravico (ne le ekonomsko nadejo od prodajalca) – od prvih dveh toženk zahtevati, da se v primeru, če je Pogodba nična sklene z njo. Če pa prvi dve toženi stranki, tudi če bi se izkazalo, da je Pogodba nična, nimata pravne obveznosti, da skleneta tako pogodbo s tožečo stranko, le-ta nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti Pogodbe.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – verjeten obstoj terjatve
Upnik je v svojem predlogu denarno terjatev, za zavarovanje katere naj bi bila izdana začasna odredba, utemeljeval na podlagi 631. člena OZ, to je na neposrednem zahtevku podizvajalcev za poplačilo svojih pripoznanih terjatev do podjemnika od naročnika. Materialnopravni predpostavki za tovrsten zahtevek sta pripoznava terjatve podjemnika do podizvajalca ter odprt dolg naročnika do podjemnika.
Tožnik, ki nima sklenjene najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, temveč mu je bila najemna pogodba odpovedana in se mora po pravnomočni sodbi iz stanovanja izseliti, pa tega noče storiti, ni upravičen do subvencioniranja neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069429
ZMZPP člen 48, 49, 49/3, 50, 63. ZIZ člen 272. ZPP člen 181, 181/3, 183, 183/1.
regulacijska začasna odredba - pristojnost slovenskega sodišča - verjetnost obstoja izkazane terjatve – vmesni ugotovitveni zahtevek – nasprotna tožba – prejudicialen učinek – nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode – stopnja verjetnosti - menica
Zavarovanje z regulacijskimi začasnimi odredbami predstavlja instrument, ki naj bi preprečil, da bi v času sodnega postopka prišlo do ravnanj, ki bi lahko povzročila, da sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena. Sodišču, pred katerim teče pravdni postopek, v okviru katerega tožeča stranka uveljavlja zaščito svojih materialnopravnih upravičenj, zato ni mogoče odreči upravičenja do odločanja o začasnih ukrepih za zavarovanje položaja posamezne stranke v postopku do pravnomočne odločitve o samem tožbenem zahtevku. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da bi tožeča stranka takšno začasno varstvo lahko uveljavljala le pred tujim sodiščem, pa tožeči stranki odvzema možnost uveljavljanja učinkovitega začasnega varstva svojega položaja za čas, ko postopek teče pred slovenskim sodiščem. V tem primeru zatorej ni podana zveza med obravnavano zadevo in tujo državo v smislu drugega odstavka 50. člena ZMZPP, ki bi izključevala pristojnost sodišča Republike Slovenije.