žaljiva izjava – prepoved žaljivih izjav - žalitev sodišča – pravica do izjavljanja pred sodiščem
Prepoved žaljivih izjav po 109. členu ZPP je v zvezi s pravico do izjavljanja pred sodiščem, ki je del pravice do sodnega varstva po 22. členu URS, kar govori v prid večje tolerance do strank, seveda ob hkratnem upoštevanju posebnega pomena, ki ga ima zaupanje v sodstvo in spoštovanje avtoritete sodišč, da sodna veja oblasti lahko uresniči svoje naloge. Nedvomno bi negativna vrednostna ocena sodnice v zvezi z njenim delom lahko bila podlaga za kaznovanje, vendar v konkretni zadevi ne gre za vrednostno oceno dela sodnice.
zahtevek za razvezo ali spremembo pogodbe o preužitku – spremenjene okoliščine – pogodbeni namen
Pogodbe, ki ne zadosti pogodbenemu namenu ne ene ne druge stranke, pač pa prinaša sama nesoglasja, katera rezultirajo v civilnih in kazenskih sodnih postopkih, ni mogoče vzdržati v veljavi.
začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivna nevarnost
Začasna odredba, s katero sodišče onemogoči lastniku razpolaganje s svojo nepremičnino, je močan poseg v lastninskopravna upravičenja, zato je tudi po stališču sodne prakse omejen le na primere verjetno izkazane tako imenovane subjektivne nevarnosti. Potrebno je torej ugotoviti konkretno ravnanje dolžnika, katerega posledica je onemogočenje ali precejšna otežitev uveljavitve terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057799
ZPP člen 212.
dokazno breme glede višine terjatve – višina škode
Glede višine nastale škode so bili toženčevi ugovori pavšalni oziroma neopredeljeni. Procesno dokazno breme je bilo v tem delu prevaljeno nanj, potem ko je tožnica predložila dokazne listine o višini svoje terjatve. Da bi toženec prevalil procesno dokazno breme nazaj na tožnico, bi moral obrazloženo prerekati vtoževane stroške, ki temeljijo na računih, in z nasprotnim dokazom ovreči trenutni dokazni uspeh tožnice.
napotitev na pravdo – delitev solastnine – manj verjetna pravica
Ker nasprotni udeleženec zatrjuje, da je njegov solastniški delež večji od ½, ga je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo, da to dokaže, ker je njegova pravica manj verjetna, saj zatrjuje drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige.
priposestvovanje služnosti – podredni tožbeni zahtevek – dopolnilna sodba – ponovno zaslišanje priče
S tem, ko je prvo sodišče samoiniciativno ponovno zaslišalo priči, ne da bi pojasnilo to odločitev, ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.
Po ustaljeni sodni praksi mora odškodnina za nepremoženjsko škodo odražati na eni strani subjektivno prizadetost posameznika, na drugi strani pa vzpostavljati sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme - prekinitev dobave vode
Po podanem ugovoru tožene stranke je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme, da zatrjuje in dokaže, da je bila prekinitev dobave vode izvedena na podlagi predhodnega obvestila iz razloga(ov), navedenega(ih) v 15. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – posebno upravičeni razlogi – izpraznitev in izročitev nepremičnin – socialna stiska
Zgolj zatrjevani socialni razlogi na strani dolžnikov ne predstavljajo posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova upnika zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji – podaljšanje pridržanja
Zaključke o tem, da pacient huje ogroža tako sebe kot tudi ostale, je sodišče prve stopnje pravilno napravilo na podlagi podatkov o tem, na kakšen način in zakaj je bil pacient sprejet v bolnišnico, kako je ravnal ob sprejemu in tudi kasneje, kot tudi iz ostalih podatkov, ki kažejo na njegov odnos do zdravljenja, do dojemanja vsakdanjega življenja in na njegov odnos do staršev.
ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/1-1, 420/2, 420/2-1. ZGD-1 člen 404, 404/5, 475, 475/4, 521, 521/1, 521/1-7, 522.
postopek prisilne likvidacije – odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije – upravičen predlagatelj
V poglavju zakona, ki ureja prenehanje delniške družbe, je pooblastilo sodišču, da po uradni dolžnosti izvede postopek likvidacije delniške družbe v primeru, če se zmanjša osnovni kapital družbe pod zakonsko določen najnižji znesek osnovnega kapitala, dano v 5. odstavku 404. člena ZGD-1. Ob smiselni uporabi te določbe za družbo z omejeno odgovornostjo, sodišče v primeru, če obstajajo razlogi za prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po 7. alineji 1. odstavka 521. člena ZGD-1, brez predloga in sodne odločbe o prenehanju pravne osebe, po uradni dolžnosti začne postopek prisilne likvidacije take družbe.
Zmotno je stališče zemljiškoknjižnega sodišča, da se pri nadaljnjih stroških zavarovanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi vknjižba hipoteke ne dovoli, ker se niti ne ve, ali bodo stroški nastali in kakšni bodo.
Večkratni znakovni niz, iz katerega bi moralo sodišče samo izluščiti trditveno podlago (ter pri tem o njej ugibati), ne ustreza standardu procesnega gradiva.
Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (Adriatic Slovenica) člen 3. Pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO plus člen 4.
zavarovanje AO plus – izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost voznika
Tožnica ni dokazala, da ni vzročne zveze med njeno alkoholiziranostjo in prometno nezgodo niti, da ni kršila zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev, zato ni upravičena do povrnitve škode iz naslova AO plus zavarovanja.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – primerna odškodnina
Primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je ob ugotovljenem dejanskem stanju upoštevaje kriterije, določene v 16. oz. 4. členu ZVPSBNO, 1.800,00 EUR.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – verjeten obstoj terjatve
Upnik je v svojem predlogu denarno terjatev, za zavarovanje katere naj bi bila izdana začasna odredba, utemeljeval na podlagi 631. člena OZ, to je na neposrednem zahtevku podizvajalcev za poplačilo svojih pripoznanih terjatev do podjemnika od naročnika. Materialnopravni predpostavki za tovrsten zahtevek sta pripoznava terjatve podjemnika do podizvajalca ter odprt dolg naročnika do podjemnika.
pravni interes – ekonomski interes – ničnost pogodbe
Tožeča stranka je utemeljevala ekonomski interes, ne pa tudi pravnega. V predmetni pravdi bi tožeča stranka izkazala pravni interes le, če bi izkazala, da ima pravico (ne le ekonomsko nadejo od prodajalca) – od prvih dveh toženk zahtevati, da se v primeru, če je Pogodba nična sklene z njo. Če pa prvi dve toženi stranki, tudi če bi se izkazalo, da je Pogodba nična, nimata pravne obveznosti, da skleneta tako pogodbo s tožečo stranko, le-ta nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti Pogodbe.
SPZ člen 42, 92. ZIZ člen 192, 193. ZPP člen 219, 339, 339/1-12.
varstvo lastninske pravice – tožba na izselitev iz nepremičnine - ugovor že razsojene stvari
Ker je tožnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, torej na izviren način, dejstvo vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo (ki ima v tem primeru zgolj deklaratorno naravo), na katerega se v ponovljeni tožbi sklicuje tožnik, ne pomeni dejstva, ki bi predstavljalo drugačno dejansko stanje.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069429
ZMZPP člen 48, 49, 49/3, 50, 63. ZIZ člen 272. ZPP člen 181, 181/3, 183, 183/1.
regulacijska začasna odredba - pristojnost slovenskega sodišča - verjetnost obstoja izkazane terjatve – vmesni ugotovitveni zahtevek – nasprotna tožba – prejudicialen učinek – nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode – stopnja verjetnosti - menica
Zavarovanje z regulacijskimi začasnimi odredbami predstavlja instrument, ki naj bi preprečil, da bi v času sodnega postopka prišlo do ravnanj, ki bi lahko povzročila, da sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena. Sodišču, pred katerim teče pravdni postopek, v okviru katerega tožeča stranka uveljavlja zaščito svojih materialnopravnih upravičenj, zato ni mogoče odreči upravičenja do odločanja o začasnih ukrepih za zavarovanje položaja posamezne stranke v postopku do pravnomočne odločitve o samem tožbenem zahtevku. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da bi tožeča stranka takšno začasno varstvo lahko uveljavljala le pred tujim sodiščem, pa tožeči stranki odvzema možnost uveljavljanja učinkovitega začasnega varstva svojega položaja za čas, ko postopek teče pred slovenskim sodiščem. V tem primeru zatorej ni podana zveza med obravnavano zadevo in tujo državo v smislu drugega odstavka 50. člena ZMZPP, ki bi izključevala pristojnost sodišča Republike Slovenije.