Pogodbeno ustanovljena stvarna služnost zajemanja vode iz vodnjaka ne preneha, če kasneje ne pride do sprememb glede objektivne koristnosti in gospodarske potrebnosti izvrševanja služnostne pravice, predvidenih v dogovoru o ustanovitvi služnosti (napeljava vodovoda).
varstvo avtorskih pravic - moralne avtorske pravice - dela s področja arhitekture - začasna odredba za prepoved nadaljevanja gradbenih del - verjetnost kršitve avtorske pravice
Z gradnjo stavbe v nasprotju s projekti, ki predstavljajo avtorsko delo, so kršene moralne avtorske pravice.
sklep o dedovanju - obseg zapuščine - dedni dogovor
Dedič ne more podedovati večji solastninski delež, kot je po zemljiškoknjižnih podatkih pripadal zapustniku. Tak delež je napisan v sodnem zapisniku, kjer je naveden dedni dogovor in v zapuščinskem sklepu. Zato ni utemeljena pritožba, s katero dedič zahteva večji solastninski delež.
Absolutni učinek prisilne poravnave se kaže prav v tem, da učinkuje na vse terjatve - tudi neprijavljena, ki so obstajale v trenutku, ko je bil oklic iz 25.člena ZPPSL 1989 - nabit na oglasno desko sodišča.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - spor iz premoženjskih razmerjih - sedež pravne osebe - dogovor o krajevni pristojnosti
81. člen Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v dol. razmerjih določa, da so za oceno pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji v premoženjskih razmerjih s mednarodnim elementom odločilna dejstva, ki obstojajo takrat, ko pravda prične teči. Za sospornike velja pristojnost tistega sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih.
meje postavljenega zahtevka - plačilni nalog - nasprotna tožba
Po določilu 2. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. V pravdnem postopku, ki teče po ugovoru zoper plačilni nalog, sodišče ugotavlja le utemeljenost plačilnega naloga in vložitev nasprotne tožbe načeloma ni dopustna.
povrnitev škode - škoda po divjadi - trčenje motornega vozila in divjadi - javna cesta - odgovornost lovske družine - odgovornost upravljalca - krivdna odgovornost - postavitev prometnega znaka
Lovska družina oziroma upravljalec lovišča odgovarja krivdno za škodo, ki jo povzroči divjad pri trčenju z motornim vozilom na javni cesti. Svoje odgovornosti se razbremeni, če dokaže, da do škode ni prišlo pri organiziranem lovu (pogon), če dokaže, da ni zanemarila staleži divjadi in če je storila vse potrebne ukrepe za postavitev ustreznega prometnega znaka.
LASTNINJENJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00436
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 7, 7/2, 186, 186/1, 190, 190/1, 191, 191/1, 201, 219, 298, 299, 311. ZOR člen 154, 155, 210, 210/1, 210/4.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pogodba o ustanovitvi družbe - razveljavitev pogodbe - nujno sosporništvo - kondikcija - oškodovanje družbenega premoženja - odškodninska odgovornost - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka
Osebe, ki sklenejo pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, so v pravdi, v kateri je postavljen tožbeni zahtevek na njeno razveljavitev, nujni sosporniki.
Posledica razveljavitve pogodbe je kondikcijski zahtevek in sicer med ustanovitelji, ne pa proti družbi z omejeno odgovornostjo, ki je bila z razveljavljeno pogodbo ustanovljena.
Sprememba tožbenega zahtevka tako, da tožnik namesto kondikcijskega uveljavlja odškodninski zahtevek, je sprememba istovetnosti zahtevka, torej objektivna sprememba tožbe, ki je dopustna samo do konca glavne obravnave.
Sodišče sodi v mejah tožbenega zahtevka in trditev, ki jih podata pravdni stranki ter ne sme pomagati tožeči stranki postaviti materialnopravno pravilnega tožbenega zahtevka.
Za veljaven prevzem pravic in obveznosti iz določene pogodbe (odstop pogodbe) je potreben dogovor med prvotno pogodbeno stranko in prevzemnikom pravic in obveznosti ter privolitev nasprotne stranke (druge pogodbene strake) v odstop. Enako velja tudi za prevzem dolga.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost
Tudi če je bila tožnica zaradi spleta okoliščin objektivno prisiljena na življenje s tožencem, to ne predstavlja zakonskega zadržka (odsotnost svobodne privolitve) za veljavnost izvenzakonske skupnosti.
Pogodbena stranka ima pravico razdreti pogodbo in zahtevati vrnitev plačanega zneska ter pripadajočih obresti, če druga pogodbena stranka po lastni krivdi ni v roku izpolnila obveznosti in tega ni storila niti po dodeljenem dodatnem roku. Rok izpolnitve obveznosti, določen z besedami "v čim krajšem roku", je treba v primeru formularne pogodbe, ki jo je sestavila močnejša druga pogodbena stranka in v okoliščinah nevestnega in nepoštenega ravnanja te stranke, razlagati v korist šibkejši stranki kot primerno kratek rok. Kot dodatni rok za izpolnitev obveznosti pa je mogoče priznati več mesecev trajajoče ponavljajoče se pozive na izpolnitev obveznosti.
Določbe o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš v SZ niso prisilni predpisi, zato pogodbeno določilo, ki z valutno klavzulo zagotavlja ohranjanje vrednosti kupnine ni v nasprotju z določbo 119. čl. SZ.
S tem, ko je razsodišče opravilo obravnavo kljub temu, da je bilo tožnikovemu odvetniku pred tem po telefonu zagotovljeno, da bo obravnava preložena, je tožniku, čigar odvetnik se je zanesel na zagotovilo o preložitvi in na obravnavo ni prišel, onemogočilo obravnavanje pred razsodiščem.