postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja
Sodišče prve stopnje je dolžnici določilo najdaljše preizkusno obdobje. Po oceni pritožbenega sodišča pa dejstva, ki jih je ugotovilo, te dolžine ne opravičujejo. Dolžnica je res mlada, vendar prejema minimalno plačo, kar pomeni, da k poplačilu obveznosti ne bo bistveno pripomogla. Ker pa je znesek prijavljenih terjatev dokaj visok, njenemu predlogu za skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti ni mogoče ugoditi. Po presoji pritožbenega sodišča je primerno preizkusno obdobje glede na ugotovljeno obdobje dveh let in šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
Pritrditi je razlogom in zaključku sodišča prve stopnje, da z ugovorom tožena stranka ni uspela ovreči niti po tožeči stranki izkazanega verjetnega obstoja nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) niti zatrjevane in verjetno izkazane nevarnosti iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/4, 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - v stečaju prerekana terjatev - stečajni postopek - pravočasnost predloga za nadaljevanje postopka - predlog stranke za nadaljevanje postopka
Vloga tožnice, ki vsebinsko predstavlja predlog za nadaljevanje (zaradi stečaja) prekinjenega postopka, je bila vložena 14. 10. 2022, to je po uvedbi stečajnega postopka (ta je bil uveden 23. 9. 2022) in po prekinitvi tega pravdnega postopka, a še pred objavo sklepa o preizkusu terjatev (objavljen je bil 6. 3. 2023) in je zato nedvomno preuranjena. Ker predloga tožnice sodišče prve stopnje ni obravnavalo in ga ni zavrnilo, bi moralo, ko so po izdaji sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic nastopili pogoji za nadaljevanje postopka o njem odločiti ter ob tem ugotoviti, da je predlog tožnice ustrezen (saj je bila njena terjatev v celoti prerekana) in da posledično do prenehanja terjatve ni prišlo.
stečajni postopek - končni načrt posebne razdelitvene mase - ponavljajoča se bodoča terjatev - pogodbeni odstop terjatve - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - anticipirana fiduciarna cesija - notarski zapis - sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika - rubež in prenos terjatve - razpolagalna sposobnost stečajnega dolžnika - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - ista terjatev - vrstni red poplačila več upnikov - obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi
Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.
V zvezi s trditvami zagovornika, ki se nanašajo na ponovitveno nevarnost pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaključke o obstoju ponovitvene nevarnosti zagovornik izpodbija zgol v s splošnem, saj navaja zgolj to, da ni podan in docela izkazan element ponovitvene nevarnosti.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pravica do obrambe - sodba brez zaslišanja - odsotnost z naroka - dokazila za izostanek - zdravniško opravičilo - dvom v verodostojnost - pravica do izjave - pritožbena novota
Bistveno v zadevi je, da je sodišče prve stopnje pred izdajo sodbe o prekršku storilcu in zagovorniku v odgovor poslalo mnenje ZZZS, ki sta nanj imela možnost odgovoriti s svojimi argumenti, katerih oceno bi sodišče prve stopnje opravilo pri presoji opravičenega izostanka, če bi storilec in zagovornik svoje argumente sodišču predstavila, vendar jih nista. Svoje argumente predstavljata šele v pritožbi, kar pa je nedopustna pritožbena novost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00078743
KZ-1 člen 208, 208/3, 308, 308/6, 324, 324/1, 324/1-3. ZKP člen 383, 383/1, 386.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nevarnost za življenje in zdravje - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje - stek kaznivega dejanja - konkretna ogrozitev
Kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu se, glede posledic dejanja, razlikuje od kvalificirane oblike kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1 v tem, da bo kaznivo dejanje podano, kadar že pride do neposredne nevarnosti za življenje in telo kakšne osebe. Ni pa to edina razlika, saj se zahteva tudi, da storilec uresniči enega od pogojev, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1, med drugim tudi tega, ki se očita obtožencu, da je vozil vozilo, čeprav ga ni imel pravice voziti. Strinjati se je zato treba z razlago sodišča prve stopnje, da kriminalna količina kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 presega kriminalno količino kvalifikatorne izvršitve kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1. Zato tudi ni mogoče sprejeti pritožbene razlage, da je obtoženec z očitano mu vožnjo izpolnil le zakonski znak po šestem odstavku 308. člena KZ-1. Kot že rečeno, je vozil tudi brez dovoljenja z vožnjo, z načinom vožnje pa prebežnikov v vozilu ni izpostavil zgolj nevarnosti za življenje in telo, pač pa jih je že konkretno ogrozil. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen izpodbijani zaključek, da je obtoženec storil kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - zakonita in dobroverna posest - priposestvovalna doba - trajanje priposestvovanja - vštevanje priposestvovalne dobe pravnega prednika - domneva dobrovernosti posestnika - tek priposestvovalne dobe - izvrševanje posesti - obseg zemljišča - občasna uporaba - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - dvom v dokazno oceno - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - dodelitev zadeve drugemu sodniku - oblikovanje tožbenega zahtevka
Pritožbeno sodišče je sodbo, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo 31. 1. 2023, razveljavilo zaradi ugotovljene kršitve po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter dalo ustrezne napotke za nadaljnje delo (glej točko 17 sklepa II Cp 629/2023). Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje večji del napotkov spregledalo in ponovno zagrešilo enake kršitve kot prvič.
Ob razveljavitvi se lahko odredi, da zadevo prevzame drug sodnik (356. člen ZPP). Ker je sodnik, ki je doslej v zadevi odločal, očitno zavzel dokončno stališče, saj napotkom ni sledil, je pritožbeno sodišče tokrat sledilo predlogu pritožnikov in odredilo, da v zadevi v ponovljenem sojenju odloča drug sodnik.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - načelo ne bis in idem
V postopku za oprostitev plačila sodne takse je sodišče utemeljeno zavrnilo ponovno podan predlog oškodovanca kot tožilca, z dne 22. 3. 2023, za oprostitev plačila sodne takse po plačilnem nalogu I Kpd 5558/2022-39 z dne 19. 3. 2024.
O navedenem predlogu pritožnika je sodišče namreč predhodno že odločilo s sklepom I Kpd 5558/2022 z dne 18. 10. 2023, pravnomočen dne 15. 11. 2023, v katerem je upoštevalo tudi pritožnikov premoženjski položaj kot ga zatrjuje v pritožbi,
O isti taksni obveznosti (o predlogu za oprostitev plačila sodne takse) je bilo že odločeno pred sodiščem prve stopnje, zato bi ponovno odločanje o tovrstnem predlogu nasprotovalo prepovedi ne bis in idem.To bi bilo mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, katerih pa oškodovanec kot tožilec ni navajal niti izkazal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00077895
ZKP člen 105, 105/2, 374, 374/4. KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 76, 76/1.
premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - adhezijski postopek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - obrazloženost odločbe o premoženjskopravnem zahtevku - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - subsidiarnost odvzema premoženjske koristi - goljufija - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - povzročitev velike premoženjske škode - napotitev oškodovanca na pravdo
S pravnomočno sodbo je bilo že ugotovljeno, da si je obtoženi D. D. v sostorilstvu skupaj z E. E. na škodo C. A., B. A. in A. A. pridobil kar 115.800 EUR premoženjske koristi, in sicer na škodo C. A. 30.800 EUR, na škodo A. A. in B. A. pa 85.000 EUR. Navedeno torej pomeni, da je višina škode zakonski znak kaznivega dejanja, ki jo je sodišče že ugotovilo s pravnomočno sodbo v dokaznem postopku, zato sodišče oškodovanca (ter posledično upravičence, ki so tudi natančno konkretizirani v opisu dejanja) s premoženjskopravnimi zahtevki ne sme napotiti na pravdo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00078129
ZKP člen 285c, 285c/1-1, 285c/2, 354, 354/2, 359, 359/1-1. KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nerazumljiv izrek sodbe - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - zavrnitev priznanja krivde - nevarnost za življenje in zdravje - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja
Postopanje sodišča, ko je kljub sprejetemu priznanju krivde, samo posegalo v opis dejanja in iz njega izpustilo očitek ene kvalificirane izvršitvene oblike, je napačno, saj bi moralo v takšnem primeru priznanje zavrniti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje iz abstraktnega dela opisa dejanja po obtožbi izpustilo besedilo "prav tako sta tujce izpostavila nevarnosti za življenje ali zdravje", iz konkretnega dela opisa pa je izpustilo očitek "ob tem pa sta navedena, omenjene štiri tujce peljala na zadnjih sedežih, kjer je prostora za tri osebe, tako da navedeni niso mogli biti privezani z varnostnimi pasovi, zaradi česar bi v primeru prometne nesreče, v posledici trka, lahko prišlo do poškodb njihovih teles ali pa bi bilo celo ogroženo njihovo življenje." Takšen opis zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - bipolarna afektivna motnja - psihotično dojemanje realnosti - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje življenja drugih ali premoženja - čas zdravljenja
Izvedenec psihiatrične stroke C. C. pri nasprotni udeleženki ugotavlja bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi. Ta se je odrazila v moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja. Nasprotna udeleženka nima uvida v svoje stanje. Povsem je pod vplivom psihotičnega doživljanja in privzdignjenega razpoloženja. Brez zdravil in zunanjega nadzora bi nadaljevala z vedenjem, kot ga je imela pred sprejemom. S tem bi ogrožala tako svoje zdravje kot tudi zdravje drugih oseb, pa tudi povzročala (sebi in drugim) premoženjsko škodo.
krajevna pristojnost - dogovor o pristojnosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika
Drugi odstavek 62. člena ZIZ določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Nič od zahtevanega upnik ne navaja v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00078388
Aneks k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije (2017) člen 3, 3/2, 3/3, 3/4. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - zdravnik specialist - zavrženje tožbe
Pritožba sicer logično izpostavlja, da tožnici ne gre a priori odrekati pravnega interesa, saj sta odločitev neposredne vodje in sklep komisije, ki ju izpodbija, imela vpliv na njen delovnopravni status, to je glede njenega izpolnjevanja pogojev za razporeditev na delovno mesto višjega zdravnika specialista že v letu 2018 (za nazaj). Vendar to ne zadostuje za zaključek o možnosti oziroma dopustnosti njune presoje v sodnem sporu, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča odločitev o zavrženju tožbe pravilna. Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločitvi o zavrženju tožbe upoštevati, da zoper takšno odločitev delodajalca, ki jo tožnica izpodbija v tem postopku, delavec nima sodnega varstva in zato postavljeni zahtevek iz tega razloga ni dopusten (274. člen ZPP). Po zgoraj citiranih določbah Aneksa, ki se v zvezi s postopkom razporeditve2 na višje vrednoteno delovno mesto edine uporabljajo, namreč ni predvideno sodno varstvo zoper odločitev o (ne)izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta višjih zdravnikov specialistov. Taka odločitev ostaja v diskreciji delodajalca (neposrednega vodje in strokovnega kolegija oziroma strokovnega vodje, ki morajo podati soglasje k razporeditvi). Ti sprejmejo dokončno odločitev o razporeditvi na višje vrednoteno delovno mesto višji zdravnik specialist in s tem o (morebitni) ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto (četrti odstavek 3. člena Aneksa).
Določbe 108. člena ZPP, ki urejajo vračanje vlog v tujem jeziku v popravo kot nerazumljivih ali nepopolnih, se uporabijo v primerih, ko je zaradi uporabe tujega jezika nerazumljiva sama vloga, in ne v primerih, ko so v tujem jeziku listine kot dokazno sredstvo, s katerim je tretji dokazoval resničnost svojih navedb v predlogu za odlog izvršbe.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118. ZPP člen 8, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - grožnja - izguba medsebojnega zaupanja - fizično nasilje
Vsakršno fizično nasilje je nedopustno in predstavlja hudo kršitev delovnih obveznosti, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ravnanje tožnice, grožnja z udarcem in met ključa v obraz sodelavca, je bilo lahko storjeno le naklepno. Tožnica se je zavedala kaj počne in je to tudi želela storiti oziroma je v to vsaj privolila. Okoliščina, da je bila morebiti razburjena zaradi izjave sodelavca in je reagirala hipno, na to ne vpliva. Fizični obračun z metanjem stvari v obraz zaradi izrečenih besed, ki v tem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča niso bile neprimerne, se ne more obravnavati kot obramba. Toženka je dokazala tudi, da je zaradi ravnanja tožnice izgubila zaupanje vanjo, zato delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičen razlog - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - izvršba na denarna sredstva pri banki
Dolžnik neutemeljeno navaja, da obstajajo razlogi za odlog izvršbe na nepremičnine, kajti obravnavana izvršba zoper dolžnikovega dolžnika (delodajalca) po 134. členu ZIZ teče samo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Prav tako je dolžnik v tej zadevi pravna oseba d.o.o. in ne prvotna dolžnica fizična oseba.
ZPP člen 286b, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 270, 270/1.
odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost delavca - elementi odškodninskega delikta - voznik tovornega vozila - tovor
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je toženec ravnal hudo malomarno, ko je potrdil prevzem tovora, ne da bi se prepričal o ujemanju podatkov o tovoru in prevoznih listin, ki so mu bili posredovani preko CVS komunikacije, oziroma ko je nato potrdil prevzem ene pošiljke manj od naročenih, ne da bi o tem obvestil disponentko in dobil njeno privolitev. Neresnična je pritožbena navedba, da naj bi toženec jasno in prepričljivo izpovedal, da mu špediter ni želel izpolniti in podpisati tovornega lista, saj to iz njegove izpovedi ne izhaja. Toženec pred sodiščem prve stopnje ni prerekal trditve tožeče stranke, da bi moral o manjkajočem tovoru obvestiti pisarno. Izpovedal je le, da so eno paleto vzeli nazaj dol, rekoč, da gre za B., in je nato to javil disponentki po telefonu. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženec ni dokazal, da bi disponentka potrdila spremembo tovora oziroma prevzema in nakladanja štirih palet. Zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta poleg hudo malomarnega ravnanja podana druga elementa odškodninskega delikta (vzročna zveza in škoda v vrednosti izgubljene pošiljke, ki jo je tožeča stranka konkretizirala v dopolnitvi tožbe z dne 25. 3. 2021). Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni utemeljila, za kakšno škodo gre, in da je tožbeni zahtevek nesklepčen.
ZDSS-1 člen 35. URS člen 23. ZPP člen 12, 72, 72/2, 72/6, 86, 86/3, 86/4.
predlog za obnovo postopka - pooblaščenec odvetnik - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik je 8. 2. 2024 podal predlog za obnovo postopka, ki ga je predsednik senata, ker pravdno dejanje ni bilo opravljeno po pooblaščencu, ki je odvetnik (niti tožnik nima pravniškega državnega izpita - četrti odstavek 86. člena ZPP), z izpodbijanim sklepom z dne 21. 2. 2024 pravilno zavrgel. Obvezno odvetniško zastopanje (ali po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, ki je zaposlen za zastopanje svojih članov in ima pravniški državni izpit - 35. člen ZDSS-1) je v tretjem odstavku 86. člena ZPP predpisano za vsa izredna pravna sredstva, vključno z obnovo postopka. Takšna je na podlagi navedene določbe ZPP ustaljena (in obsežna) praksa vseh višjih sodišč.
Tožnik s pritožbenimi navedbami razlogom za zavrženje predloga za obnovo postopka niti ne oporeka. Ker je bil predlog zavržen, je njegova vsebinska presoja utemeljeno izostala. Glede na navedeno so nebistvene njegove pritožbene navedbe glede upoštevanja prilog.
URS člen 14, 14/2. ZVis člen 63. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
plačilo razlike v plači - pedagoška obveznost - načelo enakosti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju pravilno upoštevalo stališča iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-1181/18 z dne 12. 5. 2022, izdane v istovrstnem sporu (ki jih je povzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu VIII Ips 24/2022 z dne 12. 10. 2022). Ustavno sodišče RS je presojalo, ali je skladno z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) toženkino stališče (pri katerem vztraja v pritožbi), da način obračuna plače ni odvisen od trajanja programa, pri katerem je sodeloval predavatelj, temveč od njegove tedenske obveznosti, ki jo določa 63. člen ZVis. Stališče, ki določitev plače predavatelja veže izključno na njegovo tedensko obveznost NPO in pri tem spregleda značilnosti izvajanja pedagoškega procesa v celotnem študijskem letu, ki je posredno preko določitve letnega števila ur NPO povezano s trajanjem študijskega programa, ima po presoji Ustavnega sodišča RS za posledico enako plačilo za različen obseg istovrstnega (primerljivega) dela in zato krši ustavno načelo enakosti pred zakonom.
Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju izdalo sodbo Pd 410/2009 z dne 20. 4. 2016, o stroških je izdalo dopolnilni sklep z isto opravilno številko z dne 19. 5. 2016, ki je ob izostanku pritožb postal pravnomočen. Z izpodbijanim delom sodbe je tako neutemeljeno ponovno strankama priznalo stroške prvega sojenja (gre za nagrado za narok, nagrado za postopek in pavšalni znesek poštnih in telekomunikacijskih storitev po ZOdvT, vse skupaj z davkom na dodano vrednost v višini 1.674,45 EUR, ki jih je neutemeljeno strankama priznalo sodišče prve stopnje). Poleg tega je zmotno izračunalo uspeh strank v postopku. Ni upoštevalo, da je tožnica s pripravljalno vlogo z dne 14. 4. 2017 v novem sojenju tožbo delno umaknila, zahtevala je še plačilo 25.563,93 EUR in kapitalizirane zakonske zamudne obresti v znesku 6.184,32 EUR, skupaj 31.748,25 EUR (glavnica). S tem zahtevkom je uspela v celoti, kar pomeni, da je upoštevaje prvi odstavek 154. člena ZPP upravičena do povrnitve vseh stroškov (obeh ponovljenih sojenj; tudi stroškov za sodnega izvedenca; skupaj 8.825,38 EUR, kar je razlika med 10.499,83 EUR, priznanih s strani sodišča prve stopnje, in 1.674,45 EUR prvega sojenja), pri čemer je pritožbeno sodišče enako kot v istovrstnih zadevah upoštevalo stroške, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje, saj jih stranki v pritožbah ne izpodbijata.