Pritožnik se pravilno sklicuje na drugi odstavek 19. člena ZPP, ki sedaj določa, da se lahko (vsako) sodišče prve stopnje (ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnosti kot je delovno sodišče) po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
postopek osebnega stečaja - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba upnika - dovoljenost pritožbe - pravni interes za vložitev pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa - pritožba zoper obrazložitev - stroški pravdnega postopka - pobot terjatev - poslabšanje pravnega položaja
Predpostavka vsakega pravnega sredstva je pravni interes. Ta je podan, kadar lahko stranka na podlagi uspeha s pravnim sredstvom pričakuje drugačno, zase ugodnejšo odločitev. Pravni interes mora biti podan ne le ob vložitvi pravnega sredstva, ampak tudi ob odločanju sodišča o njem.
registrski računi - ukinitev - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Centralna klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD) je v skladu 48. členom ZNVP-1 do 30. septembra 2016 ukinila registrske račune pravnih oseb, do 1. januarja 2017 pa registrske račune drugih oseb. Vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, so lahko le-te do 31. 8. 2019 prenesli na trgovalne račune, po tem datumu pa je KDD na podlagi drugega odstavka 48.a člena ZNVP-1 vse nematerializirane vrednostne papirje, ki so ostali vpisani na ukinjenih registrskih računih, prenesla v dobro skupnega namenskega računa za prenos na tožnico, ki ga je vodila KDD.
ZKP člen 34, 34/1, 452b, 462. Sodni red (2016) člen 155. Pravilnik o programu in načinu izvedbe osnovnega in rednega usposabljanja za sodnike, državne tožilce, policiste, zagovornike in poravnalce, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku (2021) člen 10.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - mladoletniška kriminaliteta - pomanjkanje sodnikov - razlogi za prenos pristojnosti
Kar se tiče pridobivanja dodatnih znanj s področja mladoletniškega prestopništva, ki ga za sodnike za mladoletnike in druge akterje, ki sodelujejo v postopku zoper mladoletnike, predvideva 452.b člen ZKP, pa je pojasniti, da ZKP teh dodatnih usposabljanj s področja mladoletniškega prestopništva ne opredeljuje kot obvezen pogoj za udeležbo v kazenskem postopku in zato zgolj okoliščina, da se ga sodnik za mladoletnike (še) ni udeležil, samo po sebi še ne pomeni, da ne bo mogel opravljati svoje funkcije.
spor o pristojnosti - društvo kot stranka postopka - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora
Društvo ne spada v krog oseb, za katere po subjektivnem kriteriju veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00082759
OZ člen 131, 352, 352/1. ZUP člen 36. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - intervencija policistov - protipravnost ravnanja - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlogi - vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - vedenje o škodi in povzročitelju - dokazi in dokazovanje - postavljanje vprašanj priči - dokazno pomembna in odločilna dejstva - pretrganje zastaranja - policijski postopek
Materialnopravni zaključek, da tožnik ni upravičen do zahtevane odškodnine, sodišče prve stopnje prvenstveno opira na presojo, da je njegov tožbeni zahtevek zastaran po prvem odstavku 352. členu OZ, ker je minilo več kot tri leta od takrat, ko je tožnik izvedel za škodo in za njenega povzročitelja. Nadalje pa svoj zaključek sodišče opira tudi na presojo, da tožnik ni izkazal protipravnosti ravnanja delavcev države.
Zaključka sodišča o nujnosti oprave intervencije pritožnik ne izpodbija. Četudi bi policist A. A. že na policijski postaji izvedel za obstoj odklonitvenega razloga po 36. členu ZUP, kot trdi tožnik, bi intervencijo vseeno moral opraviti, ker je bila na pristojni policijski postaji v času intervencije aktivna zgolj ena intervencijska patrulja, sestavljena iz uniformiranih policistov.
sporazum o delitvi skupnega premoženja - določljivost obveznosti - davčne obveznosti - kdaj je predmet določljiv - zakonske zamudne obresti - pobotni ugovor - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve
Po prvem odstavku 38. člena OZ je predmet obveznosti določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi. Ker je ničnost ultima ratio, je pravilno široko razumevanje določbe. Morebitna toženkina neseznanjenost s podatki, ki bi ji omogočali izračun, še ne pomeni, da ta dejstva ob sklenitvi pogodbe niso obstajala in bi se torej lahko z njimi seznanila. Bistveno je, da so dejstva, od katerih je bila odvisna višina morebitne obveznosti, ob sklenitvi pogodbe že obstajala, odločitev o morebitnem obstoju in višini pa sta prepustila pristojnemu organu. Obveznost je bilo torej mogoče določiti, ne da bi stranki morali skleniti nov dogovor.
DZ člen 157, 161, 163, 163/2. ZIZ člen 29a, 273b. ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - predlog za izdajo začasne odredbe - režim izvajanja stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za izdajo začasne odredbe - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - neobvezna izvedba naroka - odsotnost na delu naroka - pravica do izjave v postopku - možnost izjasnitve o vseh okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe - predlog za preložitev naroka - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odpoved pravici do obravnavanja dokazov - ugovor kot pravno sredstvo - nedovoljen ugovor - dovoljenost pritožbe zoper izdano začasno odredbo
V postopku zavarovanja oprava naroka ni obvezna. Pravici do izjave je zato zadoščeno, če ima stranka možnost pisne izjasnitve.
procesna predpostavka - pravdna sposobnost stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - zakoniti zastopnik - pravilno zastopanje strank - procesna nesposobnost - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - odpravljene pomanjkljivosti - smrt stranke med postopkom - pravni naslednik pravdne stranke - vstop dedičev v pravdo
S tožničino smrtjo so v njen položaj po samem zakonu vstopili dediči. Ovira v zvezi s procesno nesposobnostjo osebe, ki je prvotno nastopala na tožeči strani, je za nadaljnji tek postopka odpadla. Ni razloga, da dediči ne bi mogli odobriti vložene tožbe. Argument izpodbijanega sklepa, da bi s tem pridobili več pravic, kot jih je imela prvotna tožnica, ni prepričljiv. Za presojo o odpravljivosti pomanjkljivosti ni bistveno, kdo odpravi oviro - tožnik sam ali zakoniti zastopnik. Tudi zakoniti zastopnik ravna v imenu in za račun tožnika. Njegova dejanja štejejo za ravnanja stranke. Izjavo o odobritvi tožbe (in drugih procesnih dejanj) poda torej tožnik. Ni razloga, da je po njegovi smrti ne bi mogel podati njegov dedič.
Naloga pritožbenega sodišča na eni strani in pritožnikov na drugi strani je zamejena s pravilom o mejah pritožbenega preizkusa iz že navedenega 350. člena ZPP.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - spremenjene razmere - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje je glede tega, ali morebitne spremenjene okoliščine in otrokova korist narekujejo spremembo trenutne odločbe o stikih (osmi odstavek 141. člena DZ), pridobilo mnenje CSD skladno z določbo prvega odstavka 98. člena ZNP-1. Ker ima CSD po sodni praksi ravno zaradi dolžnosti, da poda mnenje glede koristi otroka, status pomožnega preiskovalnega organa oziroma celo skrbnika javnega interesa pri varstvu korist otrok, se pomen mnenja CSD približuje izvedenskemu mnenju.
dokazovanje z izvedencem - pravica do izjave - pritožbena obravnava
Strankina pravica do izjave sega tudi na področje dokazovanja. Stranki ta pravica omogoča predlagati dokaze, se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti do rezultatov dokazovanja. V ta sklop brez dvoma spada tudi pravica stranke podajati pripombe k pisnim izvedenskim mnenjem in v zvezi s tem predlagati dodatno zaslišanje izvedenca zaradi razjasnitve teh pripomb ne glede na to, da gre za dokazovanje dejstev, za katera dokazno breme nosi nasprotna stranka. Na drugi strani je neločljiv sestavni del te pravice dolžnost sodišča, da se s pripombami k izvedenskemu mnenju strank seznani in se do njih (če so te dopustne in za odločitev pomembne ter niso očitno neutemeljene) tudi opredeli.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 90. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - navidezni odpovedni razlog - ukinitev delovnega mesta
Pravnomočna odločitev v prejšnjem sporu je temeljila na presoji, da ukinitev delovnega mesta in odpoved nista bili posledica potrebe po racionalizaciji poslovanja in boljši organizaciji dela, pri čemer je sodišče upoštevalo, da dva meseca pred odpovedjo še ni bilo te potrebe oziroma da je nastopila šele po tožnikovemu opozorilu na morebitne nepravilnosti v zvezi s sestavo nadzornega sveta, da vodja informatike s predvideno ukinitvijo delovnega mesta ni bil seznanjen, tožnik je bil kot njegova "desna roka" polno zaseden, sam po dodelitvi nalog ukinjenega delovnega mesta svojega dela ni mogel pravočasno opravljati; da je toženka sama navedla, da bo delo prerazporedila med zaposlene, dejansko pa ga je na vodjo informatike in zunanje izvajalce. Dejstva, ugotovljena v tem sporu, so drugačna. Kot že navedeno, je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je toženka delovni proces dejansko reorganizirala. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da pri odpovedih ni šlo za isti razlog, se spor razlikuje od spora, v katerem je bilo odločeno s sodbo VDSS Pdp 931/2016 z dne 13. 4. 2017, na katero se sklicuje tožnik v pritožbi.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o preuranjenosti odločitve sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni prekinilo postopka do odločitve Ustavnega sodišča RS o ustavni pritožbi tožnika zoper sklep Vrhovnega sodišča RS VIII DoR 118/2023 z dne 10. 10. 2023 in pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča Pdp 72/2023 z dne 11. 4. 2023. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP (VDSS Pdp 652/2013 in Pdp 654/2016, VSL I Cpg 463/2018 in I Cpg 526/2019). Ustavno sodišče namreč v zvezi z ustavno pritožbo presoja obstoj kršitev ustavnih (človekovih) pravic in svoboščin in ne odloča o zakonitosti odpovedi kot predhodnem vprašanju v smislu 13. člena ZPP oziroma 21. člena ZDSS-1.
Tožnik v tožbi ni postavil odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo, zato se do nje ni bilo dolžno opredeljevati. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni protipravnega ravnanja, drugih elementov odškodninske odgovornosti (krivde, vzročne zveze in nepremoženjske škode) ni ugotavljalo.
odvzem otroka staršem - odvzem starševske skrbi - stroški postopka - izvedba dokaza z izvedencem - izvedenina - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - skupni stroški postopka - delitev stroškov po enakih delih
Splošno načelo povrnitve stroškov po uspehu, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, v tem postopku ni uporabljivo. Ker je bil postopek izveden v skupnem interesu za varstvo koristi otrok, tako predlagatelja kot tudi nasprotnih udeležencev, udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka. Izvedba dokaza z izvedencem je bila v konkretnem primeru potrebna zaradi varstva koristi mladoletnih otrok nasprotnih udeležencev. Tudi če predlagatelj tega dokaza ne bi predlagal, bi ga moralo sodišče prve stopnje izvesti po uradni dolžnosti. Zato je glede na skupni interes udeležencev prav, da udeleženci postopka krijejo strošek izvedenine, ki spada med skupne stroške udeležencev postopka, po enakih deležih. Predlagatelj tako krije svoje stroške postopka ter polovico skupnih stroškov postopka, drugo polovico skupnih stroškov po krijeta nasprotna udeleženca. Ker sta bila nasprotna udeleženca oproščena plačila stroškov sodnega postopka, bo ta del izvedenine plačan iz proračuna.
Ker je v obravnavanem primeru ustrezno zavarovanje nedenarne terjatve doseženo že z začasnim zadržanjem učinkovanja obravnavane kreditne pogodbe, je predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na prepoved razpolaganja, izterjave in poplačila terjatev, ter posledično za izrek denarne kazni za primer kršitve teh prepovedi, pravilno zavrnjen.
Vprašanji reverzibilnosti in tehtanja neugodnih posledic za upnika in dolžnika za ureditvene začasne odredbe za zadržanje izvrševanja potrošniških pogodb z nepoštenimi pogodbenimi pogoji, nista pravno odločilni. Ob verjetnosti nedenarne terjatve o ničnosti potrošniške pogodbe in denarne terjatve o vrnitvenem zahtevku, je odločilen le še pogoj težko nadomestljive škode (drugi odstavek 272. člena ZIZ), ki ga je treba razlagati tako, da je izpolnjen, kadar je izkazano, da brez začasnega ukrepa za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi obravnavane pogodbe z nepoštenim pogodbenim pogojem, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve (60. točka obrazložitve sodbe SEU C-2287/22). Odločilna je možnost vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če ne bi bilo obravnavanega nepoštenega pogodbenega pogoja.
Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi in sklepu Pdp 800/2022 z dne 13. 7. 2023, s katero je potrdilo odločitev o reparacijskemu zahtevku do prenehanja delovnega razmerja (in regresih za letni dopust za leta od 2015 do 2018), izhajalo iz plače povprečnega delavca (glede tega sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča ni enotna). Razlogovalo je, čemur pritožbeno sodišče sledi, da se sicer načeloma plačilo za delo na določenem delovnem mestu razlikuje od delavca do delavca in je odvisno od pogojev dela oziroma delovne uspešnosti, vendar to ne pomeni, da bi bil tožnik upravičen le do razlike do osnovne plače. Če bi tožnik delo opravljal pri njej, bi mu skupaj z osnovno plačo izplačala tudi dodatke in druge dele plače; s prisojo razlike do osnovne plače njegov položaj ne bi bil primerljiv položaju delavca, ki je bil v delovnem razmerju s toženko. To še toliko bolj velja za čas po prenehanju delovnega razmerja in s tem opravljanja dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00078523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. OZ člen 5, 6, 336, 336/1, 346, 352, 352/3, 366.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - skrbnost banke - pravo EU - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje kondikcijskega zahtevka - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Potrošnik pridobi vse potrebne dejanske in pravne informacije za uveljavljanje vrnitvenega zahtevka šele tedaj, ko v (sodnem) postopku nedvomno dobi potrditev, da je bila njegova potrošniška kreditna pogodba nična zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja. Za pričetek teka zastaranja vrnitvenega zahtevka (prvi odstavek 336. člena OZ) je odločilen trenutek odločitve sodišča prve stopnje, ki ugodi tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnega posla, oziroma trenutek pravnomočnosti takšne odločbe.
kolizijski skrbnik otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - konfliktnost med starši - navzkrižje interesov - zavarovanje koristi otrok
Pritožnik zmotno meni, da gre v konkretnem primeru le za kolizijo interesov med starši. Avdiovizualno snemanje otroka za dokazovanje, huda konfliktnost med staršema, seznanjanje otroka s postopkom namreč ni več usmerjeno v varovanje največje koristi mladoletnega otroka, temveč vzbuja dvom, da sta starša v postopku zmožna poskrbeti, da se izrazijo tudi interesi ter koristi otroka in ne le njuni lastni interesi.
Pravna podlaga za odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika je v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Kolizijski skrbnik se torej postavi takrat, ko se pri sodišču vzbudi dvom, ali starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje, temveč predvsem interese in koristi otroka.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 41, 41/3, 45, 45/1, 45/1-2, 51.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za študij spisa - nagrada izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - povečanje nagrade
V Pravilniku ni podlage za dvakratno priznanje nagrade za študij iste dokumentacije, ki mu je bila že priznana ob izdelavi osnovnega izvedenskega mnenja. Navedeno pa ne more veljati za del spisa, ki je na novo nastal v obdobju od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja. Ker izvedenec naložene dopolnitve izvedenskega mnenja ni mogel izdelati brez študija teh novih, dodatnih listin v spisu, s katerimi prej še ni razpolagal, mu nedvomno pripada nagrada za študij spisa v obsegu novega gradiva (novih strani spisa).