ponovno odločanje o priporu po razveljavitvi - rok za odločitev sodišča - vpliv na odločitev sodišča
V primeru razveljavitve sklepa o priporu je o njem potrebno ponovno odločiti in obdolžencu vročiti pisno obrazloženo odločbo v roku 24-ih ur, kot to določa drugi odstavek 20. člena Ustave RS. Senat odločitve ni izdal v roku 24-ih ur od prejema spisov. Vendar pa ugotovljena nepravilnost na samo izpodbijano odločitev nima vpliva, saj je bil obdolžencem pripor prvotno podaljšan in ni bil odpravljen, sodišče druge stopnje pa v konkretnem primeru presoja le, ali je odločitev o podaljšanju pripora pravilna. Sama okoliščina, da je bil pripor nekaj dni nezakonit ne terja odprave pripora kot to zmotno meni zagovornik, saj se sme pripor tudi v primeru, ko je bil že odpravljen, ponovno odrediti. To pomeni, da tudi, če bi bili obdolženci po poteku 24-ih ur, ko bi moralo sodišče ponovno odločiti o priporu, izpuščeni na prostost, bi pripor zoper njih še vedno lahko bil ponovno odrejen.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 21, 21-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 354/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1.
evropski plačilni nalog - izvršba na podlagi evropskega plačilnega naloga - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - načelo formalne legalitete - kršitev pravice do obravnavanja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - očitna pomota - uveljavljanje kršitev pri izdaji evropskega plačilnega naloga v izvršilnem postopku - izvršljivost izvršilnega naslova - pravilnost vročitve evropskega plačilnega naloga - neprevedena listina v tujem jeziku - odločba v obliki standardiziranega obrazca
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne more uspešno izpodbijati pravilnosti vročitve evropskega plačilnega naloga (kot izvršilnega naslova) oziroma uveljavljati razlogov, zaradi katerih se z evropskim plačilnim nalogom pred prejemom sklepa o izvršbi ni nikoli seznanil.
V postopkih izdaje evropskega plačilnega naloga se uporabljajo posebni standardni obrazci, ki so na spletnih straneh Evropske unije objavljeni v vseh uradnih jezikih držav članic Evropske unije. Zaradi standardizirane oblike teh obrazcev v večini primerov ni nobene potrebe po dodatnem preverjanju v njih izpolnjene vsebine oziroma praviloma ni nobenih zahtev po kvalificiranem prevodu obrazcev.
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/4, 27/5.
pravica do popravka - varovanje pravice do zasebnosti - svoboda izražanja - članek v medijih - vsebina objave popravka - vsebinsko zanikanje
Zahtevani popravek mora praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Kakšna mora biti narava zanikanja in v kolikšni meri mora prispevek vsebovati tudi nasprotna dejstva ali okoliščine, je odvisno od konkretnega primera, vendar v večini primerov z golim zanikanjem obrambni namen pravice do popravka (to pa je varstvo prizadetih materialnopravnih pravic) ne bo uresničen.
ZMed je jasen, da mora biti popravek objavljen v taki obliki in na takem mestu, da ima njegova objava enako vrednost kot članek, na katerega se nanaša.
taksna obveznost - sodna taksa za tožbo - nastanek taksne obveznosti za tožbo - vrednost spornega predmeta - taksa glede na vrednost spornega predmeta - predlog za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - delni umik tožbe - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom - pravilna odmera sodne takse
Po prvem odstavku 32. člena ZST-1 ostane v primeru spremembe (znižanja) vrednosti predmeta med postopkom podlaga za plačilo sodne takse prvotna vrednost, razen v posebej določenih situacijah, ki pa v konkretnem primeru niso podane.
trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Tožeča stranka je bila pozvana, da sodišču dostavi podatke o svojem premoženjskem stanju, ki bi obsegalo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in o drugih premoženjskih pravicah, podatke o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih na te račune v zadnjih treh mesecih. Odzvala pa se je tako, da je sodišču poleg podatka o davčni in matični številki dostavila le izkaz poslovnega izida za obdobje od 1.1. do 31.12.2016 in bilanco stanja na dan 31.12.2016, ne da bi postavke iz teh izvidov kakorkoli obrazložila, ne v zvezi z njeno likvidnostjo, pa tudi ne glede unovčljivosti kratkoročnih finančnih naložb, ki so izhajale iz njene bilance stanja.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo materialnega prava in v nasprotju z listinsko dokumentacijo v spisu zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - izvedenina - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - pisni izvid in mnenje izvedenca - dodatna dokumentacija
Računski temelj za zvišanje nagrade za izdelavo izjemno zahtevnega izvida in mnenja za 50 % je "nagrada". Ker pa pojem nagrade ni nikjer določen, je treba kot nagrado vzeti vsoto vseh postavk iz VI. poglavja Pravilnika. Navedeno poglavje pa vključuje nagrade za različna opravila, in le vsota vseh postavk skupaj pomeni nagrado za delo izvedenca.
Za zbiranje dodatne dokumentacije in za njeno preučevanje je mogoče odmeriti nagrado po 49. členu Pravilnika, ne pa po prvem in drugem odstavku 45. člena Pravilnika.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - dopolnitev mnenja - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo
Sodišče nagrado za dopolnilno izvedensko mnenje, po drugem odstavku 51. člena Pravilnika, prizna in odmeri izvedencu le v primeru, če je bila dopolnitev mnenja izdelana na podlagi dodatnih vprašanj sodišča in za pridobitev odgovorov, ki jih v predmetnem postopku še ni terjalo. Izvedenec ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno mnenje, če je v njem samo odgovoril na vprašanja in pripombe pravdnih strank v zvezi z že izdelanim izvedenskim mnenjem in ni odgovarjal na nova vprašanja ali opravil nove naloge.
pripor - predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora - pravočasnost predloga - podaljšanje pripora ob izreku sodbe - odprava pripora
Tretji odstavek 361. člena ZKP je potrebno razlagati tako, da mora tožilec tak predlog podati najkasneje do konca glavne obravnave, saj ko je glavna obravnava končana, se senat umakne k posvetovanju in glasovanju, da izreče odločbo (drugi odstavek 351. člena ZKP). Ko se senat umakne k posvetovanju in glasovanju, ravna po določbah enajstega poglavja ZKP. V obravnavani zadevi je šlo za odločanje o glavni stvari, ko se pri odločanju uporabi drugi odstavek 114. člena ZKP, ki med drugim določa, da se pri odločanju o glavni stvari glasuje tudi o drugih vprašanjih, o katerih je treba odločiti. V primeru, ko je obtoženec v priporu in je tožilec predlagal podaljšanje pripora tudi po izreku sodbe, predstavlja glasovanje o drugih vprašanjih iz drugega odstavka 114. člena ZKP tudi glasovanje o predlogu za podaljšanje pripora. To pomeni, da mora senat, še preden se umakne na posvetovanje in glasovanje že razpolagati s predlogom tožilca za podaljšanje pripora in izjavo obdolženca oziroma obrambe na tak predlog, saj sicer o tem vprašanju ne more odločiti na podlagi prvega odstavka 361. člena ZKP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog državne tožilke za podaljšanje pripora, ki je bil vložen na sodišče v času, ko se je senat že umaknil k posvetovanju in glasovanju, da izreče odločbo, štelo kot predlog o katerem odloči po razglasitvi sodbe senat sodišča prve stopnje iz šestega odstavka 25. člena ZKP in je pripor ob izreku sodbe pravilno odpravilo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 15, 15/4. ZSVarPre člen 27.
odlog plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - solastništvo nepremičnin - izplačilo odškodnine - brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna presoja pogojev - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje - premoženjski cenzus
Pri presoji, da bo tožnik, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe, lahko zagotovil sredstva za plačilo sodne takse za pritožbo (2.121,00 EUR), je upoštevano, da tožnikovo premoženje presega premoženjski cenzus določen v ZSVarPre in da (v predmetnem postopku) prisojen (neizpodbijan) del odškodnine znaša 44.045,34 EUR.
Dejstvo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe, ne pomeni, da je zato tudi oproščen plačila sodnih taks. Resda je v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 do oprostitve plačila sodnih taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, vendar je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je obstoj teh pogojev presojalo v trenutku odločanja o tožnikovem predlogu.
pravica do molka - privilegij zoper samoobtožbo - nedovoljen dokaz - odredba za hišno preiskavo - upravičen predlagatelj hišne preiskave - čas izvršitve odredbe za hišno preiskavo - hišna preiskava - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov
Čas izvršitve hišne preiskave je pomemben element odredbe preiskovalnega sodnika, vendar ga v utemeljenih primerih preiskovalni sodnik lahko podaljša.
To, da je prvotno določen čas izvršitve hišne preiskave v trenutku podaje predloga za podaljšanje roka in izdaje "dopolnilne" odredbe že potekel (v taki situaciji bi sicer bilo bolj pravilno, da bi preiskovalni sodnik izdal novo odredbo za hišno preiskavo), ni taka nepravilnost, ki bi vplivala na zakonitost same odredbe in posledično zakonitost opravljene hišne preiskave.
Skladno z namenom predkazenskega postopka je upravičen predlagatelj za izdajo odredbe za hišno preiskavo državni tožilec, vendar to še ne pomeni, da dokazi, pridobljeni s hišno preiskavo, ki je bila opravljena na način in ob pogojih, ki jih določa ZKP, ni pa bila odrejena na predlog (upravičenega) tožilca, avtomatično pomenijo nedovoljene dokaze, na katere sodišče ne bi smelo opreti sodbe.
Ker bi policija do telefonskih številk obtoženih lahko prišla tudi na drug, zakonit način in ne le od same obtoženke v okoliščinah kršitve privilegija do samoobtožbe, se uradni zaznamek o razgovoru z obtoženko, opravljen sicer brez potrebnega pouka po 148. členu ZKP, iz spisa ne izloči.
Pravica do molka se razteza na vse izjave, tudi na tiste, ki morda na prvi pogled nimajo neposredne povezave z zaznanim kaznivim dejanjem.
plačilo za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja - dodatno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - dodatna vprašanja izvedencu - odgovor izvedenca na pripombe strank
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju. Nagrada za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu (še)le takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo
Pritožba, vložena zoper sklep, izdan na podlagi prvega odstavka 219. člena ZPP, torej ni dopustna. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - bančni kredit - upravna izplačilna prepoved - pogoji za odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse
Obveznosti prosilca (kredit, upravna prepoved) pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka ni mogoče upoštevati, lahko pa se jih upošteva v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma obročno odplačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007685
ZIZ člen 15, 178, 178/2. ZPP člen 328, 328/1.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - cenitev solastniškega deleža - pravnomočen sklep - popravni sklep - ni očitna pomota - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - predmet izvršbe
Sodišče s popravnim sklepom ni odpravljalo očitne računske pomote pri ugotavljanju vrednosti dolžničinega deleža nepremičnine, temveč je naknadno popravilo zmotno ugotovljeno vrednost predmeta izvršbe.
spor o pristojnosti - sodna pristojnost - civilnopravno razmerje - pristojnost davčnega organa - vsebina tožbe - stvarna pristojnost
Ob upoštevanju vsebine tožbe je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi, ker ne gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za katerega velja sodna pristojnost rednega sodišča.
URS člen 20, 20/1. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Čeprav na podlagi objektivne okoliščine, je sodišče prve stopnje zaradi njene vsebine smelo sklepati še na opisano subjektivno okoliščino pri obdolženemu R.M., ki ob predhodno ugotovljeni nezaposlenosti v zvezi z begosumnostjo, v skupnem utemeljujeta njegovo ponovitveno nevarnost ter posledično vrsto ukrepa za njeno odpravo.