ZIZ člen 25, 32, 34, 165. ZGD-1 člen 523. ZUstS člen 23, 23/1.
izvršba na delež družbenika - enoosebna d.o.o. - rubež sredstev družbe
V tretjem odstavku 523. člena Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) je določeno, da se za družbo z enim družbenikom uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni drugače določeno. Tako premoženje gospodarske družbe ni tudi premoženje njenih družbenikov, zato družbeniki ne morejo prosto razpolagati z njim. V tej zvezi tudi ne gre spregledati, da odgovornost družbenika v enoosebnem d.o.o. ni drugače urejena kot v (navadnem) d.o.o.. Družbeniki so zgolj imetniki poslovnih deležev (v obravnavanem primeru je dolžnik imetnik enega deleža) in za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Odgovornost je mogoče razširiti le izjemoma in pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji - takrat govorimo o spregledu pravne osebe. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni pravna oseba, zatorej določb o spregledu pravne subjektivitete niti ni mogoče uporabiti.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080854
OZ člen 86, 131, 190, 190/3. ZGD-1 člen 263, 327.
pogodba o poslovodenju – plačilo davkov in prispevkov – ničnost pogodbe – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost člana uprave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se ob sestavi pogodb z davki in prispevki ni nihče ukvarjal, da pa je bila želja vseh podpisnikov pogodbe prvi toženki izplačati celoten dogovorjen znesek. Ob tem je priča tudi poudarila, da bi do podpisa pogodbe prišlo tudi, če bi bilo poleg dogovorjenega zneska potrebno plačati še vse davke in druge dajatve. Na podlagi takšne izpovedi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil med strankami (kljub drugačnemu zapisu) dogovorjen znesek, ki predstavlja neto plačo.
Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, 327. člen ZGD-1 pa predstavlja zgolj korektiv delovanja uprave, ki je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine delničarjev.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – pravica do obveščenosti – imenovanje članov nadzornega sveta
Če uprava ne zagotovi informacij o kandidatu za člana nadzornega sveta, ki jih je dolžna zagotoviti po 2. točki 2. odstavka 297.a člena ZGD-1, je sklep o imenovanju izpodbojen.
Ker je na vprašanje odgovoril predsednik skupščine in ker niti ta odgovor ni vseboval nikakršnega količkaj jasnega pojasnila, ali so bile pri predlogu za izvolitev članov nadzornega sveta spoštovane predpostavke po 1. odstavku 273. člena ZGD-1, je bil sklep o imenovanju dveh članov nadzornega sveta neveljaven.
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-7, 580, 580/6. ZPP člen 76, 76/2, 76/3, 80, 98, 98/2, 98/3, 205, 205/1, 205/1-3.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - pripojitev - univerzalno pravno nasledstvo - prenehanje pooblastila - naknadna odobritev posameznih dejanj
Do prenehanja je prišlo pred glavno obravnavo in izdajo izpodbijane sodbe, kar med drugim pomeni, da se sodba sedaj glasi na neobstoječo osebo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0080845
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
regulacijska začasna odredba – učinkovitost pravice do sodnega varstva – nenadomestljiva škoda – omejitev pooblastil poslovodje – zmanjševanje premoženja družbe
Pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, ki se lahko izda ob oblikovalnem zahtevku, ni le v tem, da zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to pa je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. V konkretnem primeru bi do tega lahko prišlo, če bi bilo toženi stranki omogočeno, da brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe pravdni stranki, in s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - procesna legitimacija predlagatelja - lastnik nepremičnine - družbenik
Družbeniki svoje gospodarske (ekonomske) interese uresničujejo preko družbe, zato jim ZFPPIPP ne priznava pravnega interesa in s tem aktivno procesno legitimacijo za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, četudi so hkrati tudi lastniki nepremičnine, na katere naslovu posluje družba. ZFPPIPP je procesno legitimacijo za tak izbris dal le tistim lastnikom nepremičnine, ki družbi niso dali dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega lastniki so in z družbo nimajo nobene niti poslovne niti korporacijske povezave.
ZSReg člen 13, 13/2, 30, 30/1, 37, 37/2, 37/4. ZGD-1 člen 634, 635, 635/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 119, 120.
statusno preoblikovanje - sprememba firme - oznaka subjekta vpisa - predhodni preizkus predloga za vpis
Že na podlagi predloga je razvidno, da predlagatelj ni pravilno označil subjekta vpisa, pri katerem je zahteval vpis spremembe podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
predlog za začetek stečajnega postopka – redna likvidacija – procesna ovira za začetek stečajnega postopka – pravni interes – aktivna legitimacija
Ne ZFPPIPP ne ZGD-1 redne likvidacije ne določata kot procesne ovire (negativna procesna predpostavka) za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je v redni likvidaciji.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063832
ZGD-1 člen 503. ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT člen 7.
actio pro socio – obveznosti iz družbeniškega razmerja - materialnopravno upravičenje – procesna predpostavka – povrnitev pravdnih stroškov – več pooblaščencev
ZGD-1 je v čl. 503 uvrstil tudi družbeniško tožbo (acto pro socio) kot možnost, da proti družbeniku, ki iz družbeniškega razmerja ne izpolni obveznosti do družbe, kot tožeča stranka nastopi drug družbenik v svojem imenu vendar za družbo. Gre za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz čl. 503 ZGD-1 in ne za procesno predpostavko.
V primeru, da stranko zastopata dva pooblaščenca, ki sta odvetnika, ima stranka pravico do povračila stroškov le za enega odvetnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0065098
ZPP člen 76, 80, 318. ZGD-1 člen 679.
podružnica – sposobnost biti pravdna stranka – zamudna sodba
Tožena stranka je v tožbi označena z nazivom matične družbe in nazivom podružnice, kar je pravilno. V skladu s 1. odstavkom 679. člena ZGD-1 namreč podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0078499
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-6, 41a/3. ZGD-1 člen 475,475/5, 479, 482, 482/1.
ničnost družbe z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti – status družbenika – ustanovitev družbe – stvarni vložki
Ker se morajo stvarni vložki izročiti pred prijavo za vpis v register, tega pa tožeča stranka (protipravno) ni storila, je pravilen zaključek, da gradi tožbo na podlagi svoje kršitve obveznosti ob ustanovitvi družbe. Tožeča stranka bi lahko neizročitev nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi sanirala še pred pričetkom poslovanja z odločitvijo o prenehanju družbe ali pa v primeru, če bi družba tretjim že povzročila škodo, s plačilom odškodnine družbi v vrednosti poslovnega deleža.
Prepoved konkurence ni prisilno pravo. Akt o ustanovitvi družbe lahko prepoved konkurence zaostri, lahko pa tudi določi pogoje, pod katerimi je kateri od oseb, ki jih zadene prepoved konkurence, vendarle dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi. Glede na to, da besedilo navedenih določb ZGD-1 govori o „pogojih“ in so ti določeni v aktu o ustanovitvi družbe, očitno meri na situacijo, v kateri sklenitelji akta o ustanovitvi družbe vnaprej določijo predpostavke, pod katerimi je dopustno ali pa prepovedano delovati pri konkurenčni družbi. Mišljena je torej vnaprejšnja razširitev ali zožitev prepovedi konkurence, vnaprejšnja določitev „pogojev“.
Glede na to, da je oprostitev prepovedi konkurence dopustna, pa tudi ni razloga, da bi se družba v konkretni situaciji ne mogla odpovedati prepovedi konkurence v razmerju do točno določene osebe in (ali) konkurenčne družbe. To lahko stori tudi s konkludentnim ravnanjem.
spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist družbe osebe – prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo – prenos strank – trditveno breme
Spregled pravne osebnosti ni namenjen upnikom v primeru izgub ob normalnih tržnih tveganjih ali neuspešnih poslih. Zato je zloraba pravne osebe temelj in bistveni razlog za uporabo tega instituta.
Dejanski stan spregleda pravne osebnosti ni podan v primeru prenosa zgolj majhnega dela poslovanja brez kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi pomenile zlorabo pravne osebnosti.
ZSReg člen 36, 41, 41a. ZGD-1 člen 590, 590/4, 605, 623, 623/3, 623/6, 625, 625/5, 634, 634/2, 635, 635/2, 635/3.
statusno preoblikovanje družbe – delitev prenosne družbe – vpis delitve družbe v sodni register – konstitutiven učinek - izčlenitev družbe – pomanjkljivosti delitve – konvalidacija pomanjkljivosti – registrska zapora - ničnost kapitalske družbe – ugotovitev ničnosti vpisa – tožba za ugotovitev ničnosti - izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev – sprememba ničnostne tožbe
Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.
delitev – soglasje za delitev - pravni interes – ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožbeni zahtevek je neutemeljen že zaradi tega, ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti vpisa delitve v sodni register pri družbi I., d.d., ne pa pri družbi M., d.o.o., ki se je kot novonastala družba vpisala v sodni register.
Pritožniki ne morejo doseči ugotovitve ničnosti oz. izpodbojnosti sklepa skupščine, s katerim je skupščina dala soglasje za delitev (3. odstavek 635. člena ZGD-1), ker ne morejo doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov.
izključitev družbenika – pravica do informacij – krivdni razlogi za izključitev – kršitev družbene pogodbe – prenos poslovanja družbe
Pravnomočna (ugodilna) sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda z učinkom res iudicata potrjuje dejstvo, da družbeniku pravno pomembne informacije o zadevah družbe niso bile dane, da mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in da je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1.
Ravnanje družbenika, ki je kot poslovodja brez soglasja drugega družbenika prenesel poslovanje (hčerinske) družbe, oziroma njegov ključen in bistven del na drugo pravno osebo, je groba kršitev družbene pogodbe in izpolnjuje vse zahtevane znake dejanskega stanu iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0063811
ZGD-1 člen 512. ZPP člen 110, 111, 111/4, 363, 363/1. ZS člen 83, 83/3.
predlog predlagatelja za posredovanje informacij – rok za odgovor na predlog – sodne počitnice – odločitev o predlogu za podaljšanje roka – sodni rok – pravica družbenika do informacij in vpogleda – individualna pravica
Sodišče mora v primerih zahteve družbenika do informacij in vpogleda predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Gre za sodni rok, torej rok določen s strani sodišča, upoštevaje okoliščine primera. Takšen rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi in če je predlog podan pred iztekom roka. O takšnem predlogu bi sodišče moralo odločiti. V kolikor roka ne bi podaljšalo, bi bila zoper tak sklep dovoljena pritožba.
Prodaja poslovnega deleža pomeni okoliščino, ki lahko vpliva na položaj nasprotnega udeleženca na trgu, s tem pa tudi na položaj družbenika. Informacije o tem mu zato morajo biti dostopne. Zavrnitev takšne zahteve iz razloga, da pojasnjevanje, zakaj je poslovodja ravnal na določen način in ne drugače, ne sodi v okvir obveznosti družbe do dajanja informacij, pomeni preozko tolmačenje 512. člena ZGD-1.
V 263. členu ZGD-1 opredeljena dolžna ravnanja lahko v pravno-teoretičnem smislu razdelimo na dolžnost skrbnega ravnanja in na dolžnost zvestobe ali lojalnosti. Ko presojamo, ali je določeno ravnanje v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika, presojamo izključno na podlagi objektivnih meril. Vprašamo se, kako bi v konkretni situaciji ravnal nekdo, ki vodi podjetje primerljive velikosti, dejavnosti in tudi gospodarskega položaja, in ki ima za vodenje podjetja vsa potrebna strokovna znanja in izkušnje, pri čemer se od članov uprave zahteva postrožena - profesionalna skrbnost.
Dolžnost zvestobe (oziroma lojalnost) pa na splošno pomeni, da morajo biti člani poslovodstva družbi lojalni in zmeraj delovati tako, kot zahtevajo njeni interesi. V prvem odstavku 263. člena ZGD-1 je izrecno določeno, da morajo člani organov vodenja (ali nadzora) ravnati v dobro družbe, zato ima dolžnost zvestobe v našem pravu neposredno zakonsko podlago. Dolžnost zvestobe se kaže v prepovedi pridobivanja posebnih koristi. Člani uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora ter izvršni direktorji ne smejo izrabljati svoje funkcije za doseganje lastnih koristi ali koristi kateregakoli drugega, katerega interesi so lahko v nasprotju z interesi družbe. Hkrati se dolžnost zvestobe nanaša na preprečevanje in obvladovanje konflikta interesov, v katerem se lahko znajde član poslovodstva ali organa nadzora. V zvezi s tem kot izhodišče velja, da imajo v primeru takšnega konflikta interesi družbe v vseh ozirih prednost pred lastnimi interesi.
Dejstva, da za postavitev poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni sodne pristojnosti, ne morejo spremeniti nobene okoliščine konkretnega primera. Kaj takega bi namreč povzročilo arbitrarnost, ko bi se sodišče samo odločalo, kdaj okoliščine primera upravičujejo sodno pristojnost, kdaj pa ne.