ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedba glavne obravnave v novem sojenju – spregled pravne osebnosti – predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti – neuspešno uveljavljanje terjatve od družbe
Ker dokazni predlog v sodbi ni bil spregledan, ampak je bil kot nepotreben zavrnjen, iz razlogov sodbe pa izhajajo argumenti za tak zaključek, očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP ni podan.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti niso podane že zato, ker tožnik ni izkazal, da bi sporno terjatev neuspešno uveljavljal od družbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0006100
ZIZ člen 270, 270/1. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja – začasna odredba – trditveno in dokazno breme – dokazni standard – sklicevanje na mnenja ustrezno usposobljenih oseb, narejena po naročilu stranke
Kadar gre za dejstva v postopku izdaje začasne odredbe, ki jih je po naravi stvari mogoče ugotavljati predvsem s strokovno usposobljeno osebo, se sodišče ne bi smelo togo držati pravila, da so poročila oz. mnenja (narejena s strani ustrezno usposobljenih tretjih oseb) zgolj tožbene trditve, ampak jim podeliti tudi dokazno vrednost (z oceno, ali bi s takšnim mnenjem lahko izkazali s stopnjo verjetnosti svoje trditve).
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10, 496. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 1, 2, 3, 81, 81/1, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – sposobnost biti stranka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra po 17. 11. 2011
Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v 1. in 5. odstavku 81. člena ZPP z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.
ZGD-1 člen 425, 522. Pravilnik o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem člen 42.
štipendija – zaposlitev štipendista – obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije – prenehanje družbe – odgovornost za plačilo obveznosti izbrisane družbe
Družba štipendista ni zaposlila v roku šestdesetih dni po zaključenem izobraževanju, kot se je to zavezala v pogodbi, prav tako pa tudi ne v dodatno postavljenem roku, zato je v skladu z 10. in 11. členom pogodb nastopila njena obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije v RŠS z obrestmi v skladu z 42. členom Pravilnika o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem od dneva izplačila štipendije, torej obveznost izplačila revalorizirane vrednosti izplačane štipendije iz javnih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0074764
OZ člen 448, 448/1, 458, 458/3, 459, 459-1, 459-3, 460, 460/1, 480, 480/1, 480/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/1, 212. ZGD-1 člen 580, 580/6.
prodajna pogodba - izročitev stvari - brezhibno stanje stvari - stvarna napaka - običajna raba stvari - običajne lastnosti - dogovorjene lastnosti - dogovor strank - pravočasnost grajanja napake - datum prevzema stvari - kvalitativni odmik predmeta izpolnitve - pravice kupca - zahtevek za znižanje kupnine - prekinitev pravdnega postopka - prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve - univerzalno pravno nasledstvo - izdaja sodbe pritožbenega sodišča - izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje - študije strokovnjakov - strankine navedbe - obrazložitev odločitve o stroških postopka
Če so bila (med prekinitvijo) v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja strank oziroma so potekli vsi roki zanje, sme pritožbeno sodišče izdati odločbo.
V dvomu se šteje, da mora biti stvar v brezhibnem stanju. Stranki se lahko dogovorita tudi drugače. Stvar pa je v brezhibnem stanju takrat, ko nima stvarnih in pravnih napak.
Stvar je obremenjena s stvarno napako, kadar v kvalitativnem smislu negativno odstopa od dogovorjenih lastnosti, če pa teh ni bilo, pa od običajnih lastnosti stvari take vrste.
Pravočasnost graje se meri glede na datum opravljenega prevzema, zato je sklicevanje na končni obračun kot datum pravočasnosti graje stvarnih napak vsekakor napačno.
Da bi bilo mogoče ugotavljati, ali lastnost stvari odstopa od dogovorjenih lastnosti, je treba ugotoviti, kaj sta se stranki pogodbe pravzaprav dogovorili, tj. kakšna je bila njuna pogodbena volja. V kolikor stranki na pogodbeni ravni nista določili lastnosti stvari, pa je treba ugotoviti, ali lastnost stvari odstopa od običajnih lastnosti (takih) stvari v poslovnem prometu.
Študije strokovnjakov, ki so jih stranke pred ali med pravdo same angažirale, nimajo značaja izvedenskih mnenj ne glede na to, ali jih pripravlja oseba, ki je sicer uvrščena na seznam stalnih sodnih izvedencev. Takšna poročila, pripravljena na zahtevo stranke, imajo zgolj naravo strankinih navedb. V kolikor so v njih navedbe o dejstvih, ki so glede na materialno pravno stališče sodišča relevantna, se je sodišče dolžno do njih tudi opredeliti.
Okoliščina, da ima parkirno mesto nameščeno še parkirno napravo, kar zaradi dvižnega mehanizma zmanjša prostor okrog vozila, ne predstavlja stvarne napake, saj sta se pogodbeni stranki za parkirna mesta s parkirnimi napravami v prodajni pogodbi dogovorili. Enotnost pogodbene cene na parkirno mesto na to nima nobenega vpliva. Pritožbeno sodišče zato izpostavlja, da manjvrednosti ni mogoče izračunavati na način, da se primerja parkirno mesto brez parkirnih naprav in parkirno mesto s parkirnimi napravami. To bi namreč pomenilo, da se kot stvarna napaka šteje že zgolj dejstvo, da ima parkirno mesto nameščeno parkirno napravo.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 176/2-2, 176/2-3. ZFPPIPP člen 121, 136, 136/1, 172, 172-1, 221j, 221j/10, 373, 373/3.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – pravica do udeležbe v postopku – stranska intervencija – dolžnikov delničar
Določbe ZPP, ki urejajo pravico tretje osebe, da se kot intervenient na strani ene od pravdnih strank pridruži v pravdnem postopku, ni mogoče niti smiselno uporabljati v postopku insolventnosti.
Delničar ima iz naslova korporacijske dajatvene obveznosti družbe do njega položaj upnika, ki pa mu terjatve v postopku ni treba prijavljati. Zato ima pritožnik v tem postopku položaj upnika, kot tak pa lahko vloži ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave in pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Vsak upnik (in tudi dolžnik) lahko z vložitvijo ugovora izpodbija pogoje za vodenje postopka prisilne poravnave. Dolžnik (in kasneje tudi njegov delničar - pritožnik) sta v ugovoru zatrjevala, da dolžnik ni insolventen. Da bi dolžnik (in pritožnik) z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave lahko uspela, bi morala (poleg tega, da dolžnik ni insolventen) zatrjevati in dokazati tudi, da lahko dolžnik v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – zahteva za sodno varstvo – sklep družbenikov
Sklep družbenikov iz drugega stavka drugega odstavka 512. člena ZGD-1 ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove pravice do informacij in vpogleda.
ZGD-1 člen 264. ZGO-1 člen 148. ZUP člen 298, 298/1.
odškodnina zaradi ravnanja članov uprave gospodarske družbe - pravno priznana škoda - škoda za nespoštovanja inšpekcijske odločbe - protipravnost - kršitev predpisov - možnost naknadne legalizacije - prosta podjetniška presoja - odgovornost uprave za skladnost poslovanja s predpisi - namen denarne kazni - prevalitev plačila denarne kazni
Pri ravnanju poslovodstva ni protipravnosti, če so izpolnjene predpostavke za uporabo pravila proste podjetniške presoje.
Strošek plačila denarne kazni, kadar gre za denarno kazen, ki jo je v ustreznem postopku izrekel državni organ, ni pravno priznana škoda, ki bi jo lahko naslovniki denarnih kazni uveljavljali v odškodninskem postopku.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022429
OZ člen 352, 353. ZGD-1 člen 505, 523, 523/3. ZPP člen 13, 14.
odškodninska odgovornost poslovodje - sklep skupščine o vložitvi tožbe - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - enoosebna družba
V družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovanju, odločajo družbeniki (osma alineja 505. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1). Na podlagi tretjega odstavka 523. člena ZGD-1 velja enako za eno osebno družbo z omejeno odgovornostjo.
Sklep družbenika je glede na citirana zakonska določila tedaj materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve, kakršna je obravnavana, takšno pa je stališče tudi sodne prakse (VSL I Cpg 898/2012, VSL II Cpg 335/2011 in III Ips 30/2012).
ZPP člen 7, 212. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5.
predlog za taksno oprostitev - pravna oseba - popolna oprostitev plačila sodnih taks - negativni kapital gospodarske družbe - insolventnost družbe - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja – registrska zapora – interes za hitro odločitev – zagotavljanje dodatnih virov financiranja
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na smiselno uporabo določbe petega odstavka 590. člena ZGD-1, po kateri registrski organ upošteva pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo, ki lahko nastane zaradi poznejšega vpisa.
ZFPPIPP člen 20, 78, 78/1, 78/2, 78/2-1, 78/2-5, 78/2-6, 80, 80/2, 80/3, 128, 128/2, 142, 142/1, 142/1-3. ZGD-1 člen 527.
upniški odbor – imenovanje članov – ločitveni upnik – ovira za imenovanje člana upniškega odbora – ožje povezana oseba
Ločitveni upnik ne more biti imenovan za člana upniškega odbora, razen če dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0075117
ZGD-1 člen 247, 247/3, 294, 294/3, 305, 305/1, 395, 395/2. ZBan-1 člen 214.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – pridobivanje lastnih delnic – cena pridobljenih lastnih delnic – zaupni podatki – podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora
Ne drži, da ZGD-1 ne določa tehnike poročanja. Iz določb ZGD-1 in sodne prakse izhaja, da mora poslovodstvo pred skupščino delničarju zagotoviti pisno gradivo (tj. letno poročilo) s podatki, ki se bodo lahko ustno obravnavali na skupščini v okviru točk dnevnega reda. Pravica do obveščenosti je pravica delničarja, ki je časovno omejena na skupščino. Zato ima delničar zahtevek za razveljavitev skupščinskih sklepov le, če je katerikoli delničar že na sami skupščini od poslovodstva zahteval podatke in jih ni dobil.
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3, 264, 264/1, 264/2, 318.
organi vodenja in nadzora – član uprave delniške družbe – sklenitev pogodbe o svetovanju – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – ravnanje v dobro družbe – pregled poslovanja družbe – imenovanje posebnega revizorja – škoda – povzročitelj škode – okoriščenec – solidarna odškodninska odgovornost – ugovor zastaranja
Član uprave delniške družbe ne more veljavno skleniti pogodbe o svetovanju v imenu družbe s samim s seboj, kar velja tudi za posle, ki jih družba sklene z drugo družbo, v kateri ima član uprave prevladujoč vpliv. S svojim ravnanjem je tako prvi toženec kršil tako svojo obveznost ravnanja v skladu z zakonom kot tudi obveznost zvestobe družbi in izogibanja konfliktov interesov. Nedvomno njegovo ravnanje ni bilo ravnanje s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in ne ravnanje v dobro družbe v smislu določbe 263. člena ZGD-1.
Pravni red od delničarjev in članov nadzornih svetov ne pričakuje specialističnih, enkonomsko-finančnih in pravnih znanj, torej tudi ne od članov nadzornega sveta tožnice v konkretnem primeru. Iz tega razloga ZGD-1 pri pregledu poslovanja družbe določa sodelovanje revizorja.
V primeru iz 1. odstavka 264. člena ZGD-1 škoda nastane na podlagi odločitve odgovornih (članov organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca), zaradi poprejšnjega namernega napeljevanja oziroma zavajanja odgovornih, kar stori povzročitelj. Povzročitelj je lahko kdorkoli, ki ima vpliv na družbo in ki ravna z namenom povzročiti škodo družbi ali njenim delničarjem. Solidarno pa odgovarja poleg povzročitelja škode tudi okoriščenec iz škodnega ravnanja. To je lahko tretja oseba in ni nujno, da je povzročitelj škode ali solidarni odškodninski zavezanec (član organov vodenja ali nadzora). Pogoj pa je, da je ravnanje okoriščenca namerno.
Toženec je s pogodbo z V. pridobil relativno velik posel (v zvezi s tem drži ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ni niti trdila, da bi material lahko prodala komu drugemu pod boljšimi pogoji, kar bi kazalo na neskrbnost toženca), tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da priznavanje provizij ni (bilo) neobičajno, dejstvo osebne povezanosti pa lahko govori tako v prid trditvam tožeče (neutemeljeno ravnanje toženca) kot v prid trditvam toženca (zaradi osebne povezanosti so sploh pridobili posel). Na podlagi povedanega zato naknadno priznanje provizije samo po sebi dejansko ne dokazuje ravnanja v nasprotju z 263. členom ZGD-1, še manj pa nastanka škode tožeči stranki. V taki situaciji se je dokazno breme v procesnem smislu prevesilo ponovno na tožečo stranko, ki pa je bila, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, le pasivna in zato ni uspela izkazati, da naj bi toženec ravnal v nasprotju z obveznostmi iz 263. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0082982
ZPP člen 204, 338, 338/2. ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4. ZFPPIPP člen 348, 350.
spregled pravne osebnosti – skrbnost in odgovornost – skrbnost in odgovornost poslovodje – skrbnost vestnega in dobrega gospodarstvenika – odškodninski zahtevek družbe z omejeno odgovornostjo – obvestitev drugega o pravdi – stranska intervencija – solidarna obveznost – delna zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa dejstva konkretnega primera, ki ustrezajo zakonskemu dejanskemu stanu iz 8. člena ZGD-1 (spregled pravne osebnosti), zato je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper drugega toženca pravilna.
Prvi toženec je solidarno z drugim tožencem dolžan plačati vtoževani znesek zato, ker je v času, ko je bil direktor družbe, ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi in odgovornostmi ter sklenil pogodbo s tožečo stranko, čeprav je vedel, da družba zaradi neupravičenega odlivanja sredstev tožeče stranke ne bo mogla poplačati. Toženčevo obveznost do tožeče stranke vzpostavlja določba četrtega odstavka 263. člena ZGD-1, saj je s svojim ravnanjem družbi, katere direktor je bil, povzročil škodo in jo plačilno povsem izčrpal, tako da slednja ni mogla (in ne more) poplačati svojih upnikov, med njimi tožeče stranke.
V primeru, kot je obravnavani, ko tožnik tožbo naperi zoper dva toženca in zahteva njuno solidarno obveznost, pa sta zaradi procesnega položaja izdani dve odločbi (npr. kot v tem primeru najprej delna zamudna sodba in nato končna sodba), je v sodni praksi običajno, da sodišče v zadnji odločbi, če ji ugodi, besedo „solidarno“ iz tožbenega zahtevka v izrek sodbe prenese tako, da je jasno, da gre za solidarno zavezo tožencev iz prve in druge sodne odločbe. V tem smislu je treba razumeti tudi konkretni izrek "solidarno s prej drugo toženo stranko".
ZGD-1 člen 458, 527. ZFPPIPP člen 123a, 123a/4, 200, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava - potrebna večina glasov upnikov - povezane osebe - posojilo družbenika družbi - predložitev pooblastila odvetnika za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti
Glede na kogentno določbo 458. člena ZGD-1 družbenik, ki je insolventni družbi namesto zagotovitve lastnega kapitala dal posojilo, in to v času, ko je bila ta v kritičnem položaju, nima terjatve na vračilo posojila v postopku prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – DELOVNO PRAVO
VSL0081432
ZPP člen 2, 19, 212, 287, 287/2, 337, 339, 339/2, 339/2-4, 354, 354/1, 360, 360/1. ZGD-1 člen 263. ZDR člen 182, 182/4. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
stvarna pristojnost sodišča – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – nedovoljene pritožbene novote – odškodninska odgovornost delavca iz delovnega razmerja – odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora
V delu tožbe, ki se nanaša na tretje in četrto toženca, katerima tožeča stranka očita povzročitev škode, ki naj bi jo povzročila na delu ali v zvezi z delom, gre za odločanje o odškodninski odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, ne pa za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo pristojno odločati o delu zahtevka, ki se nanaša na navedena toženca.
Trditveno in dokazno breme o tem, da je bila investicija nepotrebna oziroma preobsežna, je na tožeči stranki: če namreč trdi, da investicija ni bila v njenem interesu oziroma potrebna, potem je bila ona tista, ki bi to morala ne samo zatrjevati, pač pa tudi dokazati. Iz navedb tožeče stranke ni mogoče razbrati, zakaj šteje, da je bila investicija nasploh in v takšnem obsegu, kot je bila izvedena, nepotrebna. Tožeča stranka je sicer predlagala izvedbo dokaza z izvedencem za požarno varnost in gasilne sisteme, in sicer zaradi ugotovitve, v kolikšnem obsegu je bila vzpostavitev sistema s stabilnimi gasilnimi sistemu pri tožeči stranki glede na namen vzpostavitve takšnega sistema potrebna. Ta dokaz (v informativne namene) je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
izpodbijanje sklepa skupščine - delitev dobička delničarjem - uporaba bilančnega dobička za dividende
Možnost izpodbijanja sklepa skupščine, ker za dividende ni bil uporabljen bilančni dobiček v višini najmanj 4 % osnovnega kapitala, spada med tako imenovane manjšinske pravice. Pravica do udeležbe v dobičku je namreč temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da delničar sploh je delničar. Zakon je zato določil minimalni znesek, ki ga skupščina praviloma mora uporabiti za dividende. Če ta višina ni dosežena, lahko delničarji izpodbijajo sklep skupščine, družba pa se lahko brani, da po presoji dobrega gospodarstvenika okoliščine ne omogočajo delitve dobička med delničarje. V predmetni zadevi ne gre za tak primer. Tožeča stranka (uprava družbe) želi doseči ravno nasprotno od upravičenja, ki ga daje 399. člen ZGD-1 (želi, da se med delničarje dobiček sploh ne deli), zato zahtevka na izpodbijanje sklepa skupščine, s katerim je bil v okviru zakona in statuta bilančni dobiček uporabljen za dividende, iz razloga, ker konkretne okoliščine delitve dobička med delničarje ne omogočajo, po določbi 339. člena ZGD-1 nima.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073514
ZGD člen 253, 253/1, 258, 270, 270/2, 274, 279. ZPP člen 8, 243.
odškodninska odgovornost predsednice uprave in predsednika nadzornega sveta – nadzorni svet – prenos pristojnosti – izplačilo nagrad članom uprave – kršitev kogentnih določil ZGD o pristojnosti nadzornega sveta – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustna škoda – načelo proste presoje dokazov – načelo ekonomičnosti postopka – nepotreben dokaz z izvedencem
Ni sprejemljivo stališče, da lahko nadzorni svet prenese svoje pristojnosti na predsednika nadzornega sveta, še toliko manj na predsednico uprave.
Škoda bi bila podana samo, če bi se izkazalo, da dejansko izplačane nagrade po višini presegajo nagrade, ki bi bile izplačane, če bi o posameznih nagradah odločal nadzorni svet po predpisanem postopku v skladu z merili iz pogodb o zaposlitvi in iz 253. člena ZGD.