CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0073732
ZFPPIPP člen 49, 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-3, 122/4, 122a, 283, 376, 377. ZGD-1 člen 390. ZPP člen 274.
izpodbijanje sklepa skupščine delniške družbe – stečaj nad toženo stranko – AJPES – prenehanje statusa delničarja – pravni interes za tožbo – pravdno upravičenje – zavrženje tožbe – nenavajanje pravne podlage v sodbi
Čim je stečajni postopek nad pravno osebo začet, vedno pride tudi do izbrisa te pravne osebe iz sodnega registra.
Pravdno upravičenje v smislu dopustnosti tožbe mora biti podano ne le ob vložitvi tožbe, temveč tudi ves čas teka pravdnega postopka.
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo se vrednostni papirji razveljavijo (283. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da tožeča stranka nima več statusa delničarja tožene stranke, s tem pa je izgubila pravdno upravičenje za obravnavano tožbo. To pa pomeni, da njena tožba ni več dopustna. Kakega posebnega pravnega interesa, ki bi kljub začetku stečajnega postopka (še vedno) obstajal, pa tožeča stranka tudi ni izkazala.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081154
ZGD-1 člen 7, 7/1. ZPP člen 19, 19/2, 236, 339, 339/2, 339/2-4. OZ člen 635, 639, 639/1, 639/3.
podjetnik – pravnoorganizacijska oblika – pomanjkanje lastne pravne subkektivitete – odgovornost z vsem svojim premoženjem – enotnost podjetniškega in osebnega premoženja – neposlovne obveznosti – kršitev relativne nepristojnosti – ugovor stvarne nepristojnosti – pobotni ugovor – identifikacija priče – procesni pobotni ugovor – jamčevalni zahtevki
Pravnoorganizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Zato po prvem odstavku 7. člena ZGD-1 za obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju gospodarskega podjema samostojnega podjetnika posameznika, odgovarja nosilec tega podjema - podjetnik kot fizična oseba z vsem svojim premoženjem, torej tako s premoženjem, ki je stvarna podlaga (materialni substrat) opravljanja gospodarskega podjema, kakor tudi s svojim osebnim premoženjem (premoženjem, namenjenim zadovoljevanju osebnih potreb).
Stranka mora poleg natančne opredelitve, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagani dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, zaradi same izvedbe dokaza navesti tudi vse, kar je potrebno za identifikacijo priče in za vročitev vabila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006631
ZFPPIPP člen 35, 38, 42, 378, 442. ZGD-1 člen 263,515. OZ člen 243, 243/3, 243/4. ZPP člen 337, 337/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - insolvenca - opravila poslovodje - vestnost in poštenje - profesionalna skrbnost - predmet izpolnitve pogodbene obveznosti - novota
Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (7. poglavje Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP) ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati povrnitev škode od poslovodstva izbrisane pravne osebe (prvi do tretji odstavek 442. člena ZFPPIPP). Poslovodstvo je namreč tudi v tem primeru prenehanja pravne osebe upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker zaradi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije niso prejeli plačila svojih terjatev, in sicer pod pogojem, če niso bila pravočasno opravljena dejanja iz 35. do 39. člena ZFPPIPP (1. točka prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP).
Ker je subjekt vpisa predlagal vpis spremembe imetnika poslovnega deleža na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je izpolnil svojo obveznost iz pravnomočne sodbe, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa predloga preveriti, ali so v pogodbi, ki je podlaga za vpis, dogovorjeni enaki prodajni pogoji, kot so bili navedeni v notarskem zapisu pogodbe, ki je bila zaradi kršitve predkupne pravice s sodbo razveljavljena.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428, 428/2, 431, 435, 435/2, 435/2-2, 439, 439/1, 439/1-3. ZGD-1 člen 29, 515, 515/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor pravne osebe – obstoj izbrisnih okoliščin – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga – sprememba poslovnega naslova – sedež družbe
Pri dolžnosti obveščanja registrskega sodišča o okoliščinah iz 428. člena ZFPPIPP gre le za informacijsko funkcijo subjektov, ki jim 428. člen nalaga informiranje registrskega sodišča. Ne gre torej za predlagalni postopek.
Pravna oseba lahko izpodbija izbrisni razlog z ugovorom, da ne obstaja. Pritožnik pa je z ugovorom navedel okoliščine (preselitev na drug poslovni naslov), ki, čeprav so nastale po vložitvi obvestila izvršitelja, pa pred izdajo sklepa o začetku postopka izbrisa, potrjujejo, da od 25. 5. 2015 ne posluje več na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register in da sprememba vpisa poslovnega naslova v sodni register še ni bila predlagana. Iz navedenih dejstev je zato registrsko sodišče utemeljeno ugovor družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa zavrnilo in hkrati izdalo sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj sodišče odloča glede na dejansko stanje, kakršno obstaja v času njegove odločitve.
sprememba družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - zavrženje predloga za vpis v sodni register - soglasje družbenika - procesna predpostavka - zakonca - skupen poslovni delež - razdelitev poslovnega deleža
Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko ob delitvi skupnega premoženja poslovni delež sporazumno razdelita. Vendar pa morata upoštevati tudi pravila družbene pogodbe in materialnopravne določbe četrtega do osmega odstavka 481. člena ZGD-1.
PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077998
ZGD-1 člen 52, 512, 512/1, 512/2. ZPP člen 212, 214, 286a, 286a/4. ZNP člen 7.
pravica družbenika do vpogleda v knjige in listine – trditveno in dokazno breme – hiter postopek – odgovor na vlogo nasprotne stranke
Vsak družbenik mora imeti možnost, da zahteva vsaj tiste informacije o zadevah družbe, ki so za uresničevanje njegovega članskega položaja nujno potrebne. Družbenik svoje zahteve po informaciji ali vpogledu ni dolžan posebej utemeljiti. Zadošča, da vsaj nakaže, zakaj informacijo ali vpogled potrebuje. Subjektivni razlogi za zavrnitev zahteve družbenika so podani, če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, objektivni razlogi pa, če bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Prav tako je mogoče zavrniti vpogled takrat, kadar to ni nujno za izvajanje družbenikove pravice
Na nasprotnem udeležencu je trditveno in dokazno breme o obstoju subjektivnih in objektivnih razlogov za zavrnitev zahteve po informacijah. Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje je bilo, da pritožnik obstoja razlogov za zavrnitev predlagateljeve zahteve že trditveno ni uspel utemeljiti.
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0063827
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
tožba družbenika - stroški postopka - stroški sodnih taks - družba v korist katere je tožba vložena - predujem za plačilo stroškov postopka - stroški potrebni za ugotovitev utemeljenosti tožbe družbenika - prisilna izterjava predujma - specialna določba
Odločitev o tem, da obravnavana tožba ni družbeniška tožba, še ni pravnomočna. O tem bo odločalo šele višje sodišče ob obravnavanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Obračunani stroški sodne takse za pritožbo tako še predstavljajo stroške postopka, potrebne za ugotovitev utemeljenosti tožbe družbenika.
Izrecna določba, da sodišče od družbe prisilno izterja predujem za plačilo stroškov postopka, v kolikor ga ta na podlagi njegovega sklepa ne predloži, pomeni, da plačilo takšnih stroškov (vključno s sodnimi taksami) ne more pomeniti procesne predpostavke za obravnavanje dejanja, za katero je bila taksa obračunana. Določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1, kot specialna določba, tako izključuje uporabo tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – datum zapadlosti terjatev – prenehanje položaja družbenika pred prenehanjem pravne osebe
Res je bila verodostojna listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, izpisek iz poslovnih knjig, vendar izpisek sam po sebi ne ustvarja terjatve (ampak le dokazuje njen obstoj). Izpisek le povzema stanje v poslovnih knjigah upnika glede terjatev, ki imajo podlago v ustreznih pogodbah. Na te pogodbe se je upnik skliceval že v predlogu za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058637
ZGD-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13. ZPP člen 139, 139/3.
vročanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - sedež pravne osebe - firma - dejavnost
Neustrezna označba dejavnosti v firmi (nazivu) dolžnika ob hkratnem pravilnem zapisu njegovega fantazijskega imena in pravnoorganizacijske oblike na sodni pošiljki ni okoliščina, ki bi bila vplivala na pravilnost vročitve sklepa o izvršbi dolžniku.
ODŠKODNINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM0022930
Zban-1 člen 108, 109, 113, 113/2, 173, 177, 177/4, 177/5. ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 265/1. ZPP člen 226. ZUKSB člen 2, 10.
odškodninska odgovornost poslovodstva (uprave) - dolžnost upravljanja s (kreditnimi) tveganji - kreditiranje kot posel vodenja družbe (banke) - odgovornost uprave za zakonitost posameznega posla - obnova kredita - aktivna legitimacija - prenos premoženja na DUTB
Zaključek, ali je bila poslovna odločitev KOB (njegova člana sta bila po funkciji tudi toženca), da se naložba odobri (pa čeprav je bila napačna), strokovno utemeljena, ali so torej bile izpolnjene predpostavke za uporabo pravila podjetniške presoje, bo mogoče sprejeti šele po tem, ko se bodo kritično presodile tudi pravno odločilne navedbe tožencev in izvedli dokazi, ki sta jih predlagala in za katere bo sodišče prve stopnje ocenilo, da je njihova izvedba za sprejem pravilne odločitve (ob upoštevanju trditvene podlage pravdnih strank) potrebna.
- Le tako bo mogoče presoditi celotno kreditno razmerje, tudi kakšne bi bile za banko posledice v primeru zavrnitve spornih odobritev. Šele, če se bo ugotovilo, da je KOB ravnal protipravno, pa bo treba v nadaljevanju najprej presoditi utemeljenost trditev tožencev, da ni šlo za posle, ki so imeli za banko poseben pomen ali je bilo z njimi povezano neobičajno tveganje in zato ne spadajo med posle vodenja družbe, za katere je (neposredno) odgovorna uprava. Če se bo izkazalo, da ni šlo za takšne posle, pa bo moralo sodišče prve stopnje (v okviru ponujene trditvene podlage) presoditi, ali sta toženca, ki sta bila v spornem obdobju člana uprave in hkrati člana KOB, v povezavi s temi posli opustila dolžni nadzor nad izvajanjem prenesenih nalog. O tem več v nadaljevanju obrazložitve.
- Dolžnost uprave gospodarske družbe, tudi banke, ki je določena (že) z zakonom, dolžnost upravljanja s tveganji (kaj zajema upravljanje s tveganji, izhaja iz 108. člena ZBan-1), predvsem dolžnost upravljanja s kreditnim tveganjem (109. člen ZBan-1). Odgovornost uprave za spoštovanje pravil o upravljanju s tveganji je izrecno določena v 173. členu ZBan-1. ZBan-1 je predpis, ki v nakazani smeri (le) na splošnem nivoju definira dolžnosti uprave v zvezi s tveganji, ki jim je banka pri poslovanju izpostavljena. Katere so (bile) konkretne dolžnosti uprave (tožencev) oziroma kaj konkretno toženca, kot člana uprave, v zvezi z njuno odgovornostjo iz 173. člena ZBan-1, v povezavi s spornimi posli, v okviru dolžnega nadzora nista storila, pa bi to morala storiti, pa je treba, ob upoštevanju trditvene podlage, v vsakem posameznem primeru šele ugotoviti.
- V primeru opustitvenih ravnanj (ko se odgovornemu očita, kaj ni storil, pa bi moral storiti) je vselej treba najti pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga konkretno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek škode. Če takšnega zapisanega pravila ni, ga glede na okoliščine obravnavanega primera (v okviru trditvene podlage) vzpostavi sodišče. Zagotovo pa v tej smeri, aplicirano na obravnavano zadevo, ne zadošča (splošna) trditev tožnice, da toženca kot člana uprave nista poskrbela, da bi se v postopku odobravanja kreditov upoštevali interni predpisi, takšne kršitve, s katerim sta bila seznanjena, pa sta dopuščala na nivoju sistema.
ZGD-1 člen 17, 23, 23/2, 27, 27/4. ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 37, 37/1, 37/2.
firma - fantazijski dodatek - morala - nedovoljene sestavine - varstvo firme - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali. Fantazijska sestavina vpisane firme „A.“ samo po sebi ne vsebuje besede, ki bi nasprotovala morali. Kot tako bi jo bilo mogoče obravnavati, če bi vsebovala besede, ki neopredeljenemu v krogu oseb vzbudi negativno vrednostno sodbo oziroma, ki sama zase pomeni negativno vrednostno razmerje do občečloveških vrednot v družbi. Zato pri presoji, ali besede, vsebovane v firmi, nasprotujejo morali, ni relevantno, ali se nekdo v fantazijski sestavini firme prepozna kot oseba, po kateri je bila ta fantazijska sestavina (kot skovanka dela imena in priimka) izbrana, niti notranji vzgibi ustanovitelja družbe pri izbiri fantazijske sestavine firme.
Jedro cit. določb prvega in drugega odstavka 66. a člena ZNVP je, da mora biti manjšinski delničar imetnik kvalificiranega deleža v celotnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo tožbe do odločitve sodišča. Ni pomembno kako je v tem obdobju prišlo do morebitnega znižanja kvalificiranega deleža. Lahko tudi s prodajo v izvršilnem postopku, torej proti volji manjšinskega delničarja, kot v tem primeru, in ne le po njegovi volji “s prenosom na drugega imetnika”. Tožniki so vezani na status delničarja pred vložitvijo tožbe na sodišče in po njej. V nemški teoriji se kot glavni razlog za to procesno predpostavko navaja varstvo pred izsiljevalskimi delničarji, ki bi pridobili delnice le za krajši čas z namenom zlorabe pri sprožanju odškodninskih zahtevkov.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081141
ZGD-1 člen 187, 187/2, 203, 475, 479, 479/1, 623. ZPP člen 7.
metode vrednotenja podjetij – statična metoda – dinamična metoda – oškodovanje družbe s strani ustanoviteljev – odgovornost ustanoviteljev – solidarna odgovornost – stvarni vložki – ocena vrednosti stvarnih vložkov – precenitev vrednosti stvarnih vložkov – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Če ustanovitelji namenoma ali iz hude malomarnosti odškodujejo družbo s stvarnimi vložki ali ustanovitvenimi stroški, morajo škodo povrniti kot solidarni dolžniki. Ustanovitelj, ki je ravnal kot dober gospodarstvenik, za to škodo ni odgovoren.
Pravilna izbira metode vrednotenja podjetij, ki je podlaga za določitev višine premoženjskih upravičenj družbenikov oziroma delničarjev, je vprašanje pravilne uporabe materialnega (korporacijskega) prava.
Eden od splošnih načinov ocenjevanja vrednosti kapitala je tudi na sredstvih zasnovan način, ki temelji na vrednostih sredstev, zmanjšanih za vrednost obveznosti. Ta način je statični način prikaza vrednosti kapitala, katerega izraz je knjigovodska vrednost kapitala. Tega načina ocenjevanja vrednosti praviloma ne uporabljamo za ocenjevanje vrednosti delujočega podjetja. Pri metodi diskontiranega denarnega toka pa predpostavljamo, da bo podjetje nadaljevalo poslovanje še relativno dolgo časovno obdobje. Metoda poskuša na podlagi analize preteklega poslovanja in ocene poslovnih možnosti v prihodnosti načrtovati donose lastnikov v obliki denarja, ki jim nato z ustrezno diskontno stopnjo poišče sedanjo vrednost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0084069
OZ člen 637, 637/2. ZPP člen 7, 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2. ZGD-1 člen 668, 672.
podjemna pogodba - pogodba o delu - odgovornost za napake - prenos podjetja na kapitalsko družbo - podjetnikova odgovornost za obveznosti - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost zahtevka - nedovoljen pritožbeni razlog - pasivna legitimacija
Na dejstvo, da se je toženec preoblikoval iz samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo in da bi tožnika v skladu z določbo 672. člena ZGD-1 morala najprej tožiti prevzemno družbo kot univerzalno pravno naslednico toženca, bi se moral toženec sklicevati že v odgovoru na tožbo. Šteje se namreč, da je toženec priznal v tožbi navedena dejstva, zato jim ne more ugovarjati po izdaji zamudne sodbe.
prenehanje pravdne stranke - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka - poziv na prevzem pravde - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - uveljavitev terjatve zoper družbenika - prekluzivni rok - neobstoj pravnega naslednika stranke - zavrženje revizije
Ker se pritožnik nasledstvu upira, bo treba presoditi vsebinske ugovore, ki so pomembni za meritorno presojo vprašanja, ali je pritožnik tisti, ki je kot pravni naslednik izbrisane družbe (kot ene izmed toženk) sploh (še) lahko odgovoren za plačilo vtoževane terjatve in ali posledično zoper njega lahko teče revizijski postopek – ali torej drugi toženec (še) ima sposobnost biti pravdna stranka.
Poziv na prevzem pravde nima narave odločitve sklepa sodišča. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
Procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1. Čeprav je sodišče pravnega naslednika izbrisanega drugega toženca pozvalo k prevzemu pravde, s tem pozivom ni nadomestilo v ZGD-1 zahtevane aktivnosti tožeče stranke kot upnika, da v roku enega leta po izbrisu dolžnika posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1. ZPP člen 214, 214/2, 244, 244/4. ZNP člen 37.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe – denarna odpravnina – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – smiselna uporaba zakona o pravdnem postopku – dokaz z izvedencem – načelo proste presoje dokazov
Položaj poravnalnega odbora ni tak, da bi samodejno vnaprej izključeval možnosti z udeležbo še drugih izvedencev, če se udeleženci postopka sodnega preizkusa z ugotovitvami odbora iz kakršnihkoli razlogov ne bi strinjali. V tem delu torej posebna ureditev v ZGD-1 o poravnalnem odboru ne spreminja splošnega pravila četrtega odstavka 244. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), da lahko sodišče vselej določi drugega izvedenca, ki ga lahko predlagajo tudi udeleženci postopka.
Z ozirom na specifične določbe ZGD-1 o postopku sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine dokaz z izvedencem pride v poštev šele v drugi fazi tega postopka, po izdelavi mnenja poravnalnega odbora.
pravica delničarja do obveščenosti – pravica družbenika do informacij in vpogleda – delniška družba – družba z omejeno odgovornostjo
Individualna informacijska pravica delničarja je urejena v 305. členu ZGD-1 in jo zakon imenuje pravica do obveščenosti. Njen namen je delničarju priskrbeti tiste informacije, ki jih potrebuje pri uresničevanju svojih članskih pravic in je ožja od individualne informacijske pravice v družbi z omejeno odgovornostjo.
Krog oseb, ki lahko izpodbijajo sklepe skupščine, je ožji kot pri ugotavljanju ničnosti. Ker je pritožnik po potrditvi prisilne poravnave nad toženo stranko izgubil status družbenika, ni (več) legitimiran za izpodbijanje sklepov skupščine.
odškodninska odgovornost poslovodje - škodljiva sklenitev pogodbe - pravila podjetniške presoje - delno plačilo z delnicami
Ni mogoče vsake odločitve, ki se s pretekom časa pokaže, da ni bila najboljša (da ni uresničila pričakovanj, ni prinesla dobička, ali pa je celo povzročila izgubo) uvrstiti med ravnanja, za katera poslovodja odškodninsko odgovarja.
Nerealno je zahtevati, da bi si (tudi če bi zanemarili možnost, da bi od izdajatelja delnic sploh ne dobil vseh relevantnih podatkov za izvedbo cenitve) pred odločitvijo o sklenitvi posla toženec lahko izgovoril čas, v katerem bi pridobil cenitev vrednosti delnic, pa tudi, da bi za takšno cenitev plačal relativno visoko ceno. Glede na to je bila torej odločitev toženca, da gre v takšen posel, kjer je bila kupnina v pretežnem delu (70 %) krita z gotovino, preostali del pa z delnicami po takratni emisijski vrednosti, sicer res povezana s tveganjem, vendar mu ni mogoče očitati, da je bila njegova odločitev v času, ko jo je sprejel, nerazumna, in da bi zato bil odškodninsko odgovoren.