Nova ali prevzemna družba je univerzalni pravni naslednik, toda le v zvezi z dodeljenim premoženjem (2. stavek šestega odstavka 623. člena ZGD-1). Pravna posledica delitve je torej sicer vesoljno (univerzalno) pravno nasledstvo, toda to nasledstvo je le delno: omejeno je namreč na dodeljeni del premoženja. Pravna naslednica lahko torej z uspehom uveljavlja svoj zahtevek le, če trdi in dokaže svoje pravno nasledstvo. Svoj zahtevek mora torej opreti na šesti odstavek 623. člena ZGD-1, ki je edini pravni temelj za pripis premoženja pravnemu nasledniku. Terjatev pravnih naslednic se niti ne more opirati na 393. in 406. člen in nasl. OZ, saj te določbe zgolj urejajo razdelitev v notranjem razmerju, ne pa tudi pravnega nasledstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00015461
OZ člen 73, 73/3, 190, 346. ZDR člen 18, 18/3.
individualna pogodba o zaposlitvi - zastopanje delodajalca - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve
O zastopanju delodajalca je treba uporabiti določbo tretjega odstavka 18. člena tedaj veljavnega ZDR. Slednji res izrecno govori le o tem, kdo nastopa v imenu delodajalca pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, vendar pa ga je treba razlagati tako, da ureja zastopanje delodajalca v razmerju do poslovodne osebe tudi sicer. To pa pomeni, da toženka kot direktorica delodajalca pri sklepanju pogodbe z dne 23.11.2007 ni bila upravičena zastopati delodajalca in (sama) s seboj (kot delojemalko) skleniti navedene pogodbe o izplačilu akontacije na obračun plače po individualni pogodbi. Ker tožeča stranka, kot edina družbenica toženkinega delodajalca te pogodbe ni odobrila, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ), kar pomeni, da je toženka za vtoževani znsek neupravičeno obogatena, saj ga je prejela brez pravne podlage in ga je zato dolžan vrniti (190.člen OZ).
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0072581
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3, 273/1-4. ZGD-1 člen 592. ZPP člen 285.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – dopustna sredstva zavarovanja – zavarovanje terjatvene pravice – terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja – varstvo upnikov družb pri pripojitvi – obstoj nevarnosti otežene uveljavitve terjatve – objektivna nevarnost – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Predlog za zavarovanje nedenarne terjatve je bil z izvršilnim sredstvom denarne kazni neutemeljen že iz razloga, ker tako sredstvo zavarovanja pri predlagani začasni odredbi ni dopustno. Denarna kazen kot sredstvo zavarovanja je dopustna pri začasni odredbi iz 3. točke 273. člena ZIZ.
Terjatev iz 592. člena ZGD-1 je tako imenovana terjatvena pravica (terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja) in se razlikuje od kavzalne terjatve, to je terjatve, za katero je upnik zavarovanje sploh zahteval. Terjatvena pravica je po svoji pravni naravi nedenarna terjatev, dolžnik pa jo izpolni s tem, da zagotovi ustrezno zavarovanje (ustanovitev zastavne pravice na premoženju). Zanjo veljajo vsa splošna pravila, vključno z možnostjo zavarovanja z začasno odredbo, na način in pod pogoji iz ZIZ. Eden od pogojev za zavarovanje nedenarne terjatve je tudi, da bi bila njena uveljavitev kasneje onemogočena ali vsaj znatno otežena.
Nevarnost iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je opredeljena objektivno, to pa pomeni, da razloge za ogroženo uveljavitev ni nujno iskati zgolj v dolžnikovem ravnanju, temveč lahko izhajajo iz katerega koli vzroka (dolžnikovega ravnanja, zunanjega vzroka ali celo iz stvari same). Bistvo objektivnosti je, da so možne različne poti (načini oziroma viri) ogrožanja uveljavitve nedenarne terjatve, ki same po sebi nujno ne izhajajo iz dolžnikovega ravnanja, lahko pa.
Zahteva po konkretizaciji predpostavke iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ daje zelo podobne rezultate kot presojanje istovrstnih dejanskih stanov po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Zlasti takrat, ko že sam predlagatelj za obstoj tega zakonskega pogoja zatrjuje, da bo nevarnost podana zaradi nakazanih subjektivnih okoliščin na strani toženca.
Trditveno breme obstoja nevarnosti otežene uveljavitve terjatve je bilo vsekakor na tožnici, ta pa je to nevarnost utemeljevala predvsem s toženkinim subjektivnim ravnanjem, pri čemer so vse zatrjevane okoliščine stare, medtem ko trenutne (aktualne) razmere, vključno s toženkino zmožnostjo izpolnjevati dolgoročne in kratkoročne obveznosti (zmožnost servisiranja dolga), ne kažejo na to, da bo uveljavitev pritožničine nedenarne terjatve otežena.
Materialno procesno vodstvo je procesno dejanje sodišča, katerega namen je prispevati k zgradbi končne sodbe. Je tipičen institut pravdnega postopka in se v postopku zavarovanja z začasno odredbo uporablja le smiselno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004564
ZGD-1 člen 667.
preoblikovanje s.p. v d.o.o. - sprememba stranke na aktivni strani
Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da v pogodbi ne bi bila kot del prenesenega podjetja prvotne tožeče stranke zajeta vtoževana terjatev. Torej je terjatev kot del premoženja še vedno namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti in ni izgubila narave podjetniško organiziranega premoženja.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Pri izbrisu družbe po skrajšanem postopku je odgovornost družbenikov izbrisane družbe do upnikov solidarna, kar pomeni, da upnikom za celotno obveznost odgovarja vsak aktivni družbenik in da lahko upnik njeno izpolnitev zahteva od kogar hoče vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena. Solidarna odgovornost je tako zakonsko določena in se ne dokazuje, v razmerju do prvotnega dolžnika (izbrisane družbe) pa je odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti subsidiarna.
OZ člen 1012, 1022. ZFPPIPP člen 221a – 221g. ZGD-1 člen 55.
poroštvena izjava – stečaj glavnega dolžnika – postopek poenostavljene prisilne poravnave
Po določilu drugega odstavka 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Porok zato odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Po določilu 221.a člena ZFPPIPP se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe in nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve ali druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1. Iz nadaljnjih določb zakona, ki ureja postopek poenostavljene prisilne poravnave (221.a do 221.g), ne izhaja, da bi procesna določila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, določala drugačno postopanje glede razmerja med upnikom in porokom, kot je urejeno v drugem odstavku 1022. člena OZ, niti to ne izhaja iz samega drugega odstavka 1022. člena OZ.
firma – jasno razlikovanje firme – kontrola firme – oznaka PLUS – identičnost firm – varstvo firme
Dodatna oznaka PLUS je razlikovalni element med enim in drugim imenom in s to oznako se po stališču prvostopenjskega sodišča, ki ga pritožnik ni uspel ovreči, jasno razlikuje od firme, ki te oznake nima.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo, da pritožnik nasprotuje spremembi firme zaradi spornih razmerij poslovanja družb po razdružitvi družbe LEKA d. o. o. Temu pa registrski postopek, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, ni namenjen. Ker ima pritožnik možnost svoje zahtevke, ki varujejo firmo (na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino), uveljavljati s tožbo, mu z odločitvijo registrskega sodišča ni odvzeta pravica do sodnega varstva.
ZFPPIPP člen 18, 172, 172-1, 200, 200/4, 221d, 221d/4, 221e, 221f, 221f/1, 221f/2. ZGD-1 člen 527.
poenostavljena prisilna poravnava – glasovanje – ožje povezane osebe – povezane družbe
Osebe, naštete v 18. členu ZFPPIPP ne morejo imeti položaja ožje povezane osebe z dolžnikom, ki je pravna oseba. Upnik ima lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe z dolžnikom le v primeru, če je dolžnik podjetnik – fizična oseba.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 51, 51/2.
odškodninska odgovornost uprave
Predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti uprave so, da uprava pri vodenju poslov ni ravnala v korist družbe, da je nastala škoda, in da je bilo ravnanje krivdno. Dokazno breme glede krivde je obrnjeno.
ZFPPIPP člen 221a. ZGD-1 člen 55, 55/2. ZGD-1I člen 12, 104, 104/1, 107.
predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – dolžnik mikro družba – uporaba zakona o razvrstitvi v mikro družbe – merila za mikro družbe – novela ZGD-1l – prehodne določbe
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da izkazuje dolžnik po bilanci stanja in izkazu poslovnega izida čiste dohodke od prodaje v višini 1.566.316,00 EUR, vrednost aktive na dan 31. 12. 2015 znaša 864.068,00 EUR, v letu 2015 pa je bilo pri njem povprečno število delavcev 21,96. Ker je po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 mikro družba tista družba, ki izpolnjuje vsaj dve od naslednjih meril: da povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, da čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000,00 EUR in da vrednost aktive ne presega 350.000,00 EUR, je ugotovilo, da dolžnik ne izpolnjuje nobenega od meril iz drugega odstavka 55. člena ZGD-1 za njegovo umestitev v mikro družbo.
ZGD-1 člena 481, 481/3. ZN člen 47, 47/1-4, 48. OZ člen 33, 33/2, 190.
neupravičena obogatitev – neobstoječa pogodba – prenos poslovnega deleža – oblika pogodbe – notarski zapis – pismo o nameri – odstop od pogodbe
Notarski zapis v primeru pogodbe o prenosu poslovnega deleža predstavlja formo ad valorem oziroma nujni pogoj za njen nastanek (saj se z njo varuje ne le družbenike ampak tudi širše interese).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL0080792
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZGD-1 člen 473.
prenehanje stranke med pravdo - prekinitev postopka - obstoj pravnih naslednikov - singularno pravno nasledstvo - prevzem pravde - izpodbijanje sklepov skupščine v d.o.o. - aktivna legitimacija - položaj družbenika - pozneje najdeno premoženje v stečaju
Če tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka med pravdo preneha obstajati, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenesena na drug subjekt, se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja tožeče stranke, nadaljuje s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Z izbrisom družbe A. d. o. o. iz sodnega registra (v letu 2012), družbenik tožene stranke prenehal. Njegova poslovna deleža sta se s tem prenesla na njegove pravne naslednike. Kot rečeno, je bil njegov pravni naslednik pozneje najdeno premoženje družbe A. d. o. o., nad katerim se je začel stečajni postopek.
Čeprav ZFPPIPP pozneje najdenemu premoženju ne priznava položaja pravne osebe, tako ni videti razloga, da bi takšnim subjektom jemali položaj družbenikov oziroma, da jim zgolj iz razloga, ker niso pravne osebe, ne bi omogočili izpodbijanja sklepov skupščine, na katere so (preko svojega zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja) sicer bili vabljeni in so na njih imeli možnost sodelovanja in glasovanja.
ZGD-1 člen 227, 227/1, 248, 248/1, 248/2, 252, 545, 545/3.
prepovedano vračilo vložka – ničnost povrnitev – razmerje med odvisno in obvladujočo družbo – poroštvene pogodbe – zavarovanje – zastava na vrednostnih papirjih
Toženi stranki ob zadostni skrbnosti in ob dobrem poznavanju situacije pri tožeči stranki in V. d.d. ni moglo ostati neznano, da tožeča stranka za sklenjena poroštva ni dobila nadomestila. Višjega sodišča ne prepričajo trditve tožene stranke, da se je zanašala le na prej navedeni stavek v poročilu in je zato verjela, da je tožeča stranka nadomestilo prejela.
Za vračilo vložka se ne štejejo samo tista izplačila iz premoženja družbe, ki bi bila označena kot vrnitev denarnega ali stvarnega vložka, pač pa je kot tako treba šteti vsakršno obliko vračila, ki ga družba zagotovi delničarju, pri čemer pravna oblika ali način izročitve sredstev nista pomembna. Kot tako je zato treba šteti tudi neodplačno poroštvo, ki ga družba prevzame za delničarja. Pri tem je prepovedana že sama zagotovitev zavarovanja in ne šele njegovo morebitno unovčenje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0060366
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 442, 442/1.
plačilo avtorskega honorarja – zloraba instituta izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – spregled pravne osebnosti
Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je pravni standard, ki ga je treba napolniti z okoliščinami konkretnega primera.
Zloraba je podana, če je pravna oseba uporabljena na način, ki nasprotuje njenemu zakonskemu ustroju in namenu njenega obstoja, zajame lahko najrazličnejša ravnanja družbenikov za oškodovanje upnikov.
ZFPPIPP člen 221j. ZGD-1 člen 498, 498/1. OZ člen 421, 421/2.
začetek postopka prisilne poravnave – upniška prisilna poravnava – pritožba upnika – procesna legitimacija – odstop terjatve s pogodbo – cesija – dolžnikovi ugovori – posojila družbi namesto lastnega kapitala – kapitalsko posojilo
Zmotno je stališče predlagatelja, da s prenosom terjatev od družbe G. d.o.o. na predlagatelja, ni prešla tudi narava kapitalskih posojil.
Posojilo, dano v kriznih finančnih okoliščinah za družbo, se ipso iure prekvalificira v njen lasten kapital in se ne obravnava kot posojilo, ki bi ga družba kot posojilojemalka posojilodajalcu morala vrniti. Ker družbenik v takšnem primeru proti družbi nima zahtevka za vračilo posojila, tudi v postopku prisilne poravnave (na tej podlagi) ne more izvrševati nobenih pravic, med drugim ne vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006775
ZIZ člen 62, 62/2. ZM člen 78.
poroštvo – zapadlost terjatve v plačilo – izvršba na podlagi verodostojne listine
Upnik lahko v sodnem izvršilnem postopku, začetem na podlagi menice kot verodostojne listine, svojo terjatev v kasneje nadaljevanem pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ) utemeljuje tudi na podlagi osnovnega posla kot podrejeni pravni podlagi (v konkretnem primeru na poroštveni podlagi).
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006889
Uredba (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena razmerja (Uredba Rim I) člen 4. ZPP člen 320, 339, 339/1.
navezna okoliščina - zastaranje - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila predmet pogodbe izvedba gradbenih del in dobava materiala v Sloveniji, naročnik in glavni izvajalec del sta pravni osebi s sedežem v Sloveniji, poleg tega je bila tožena stranka ustanovljena z namenom skupnega nastopanja na slovenskem trgu. Vse naštete navezne okoliščine v konkretnem primeru pomenijo, da je pogodba v tesnejšem razmerju s Slovenijo.
Po oceni pritožbenega sodišča dokazni predlog (tudi glede na substancirano procesno gradivo) z zaslišanjem prič (enako velja za imenovanje izvedenca finančne stroke) ni prmeren dokaz za ugotavljanje dejstva, ali je v obravnavani zadevi tožena stranka tožeči stranki plačala vse račune. Slednje bi morala tožena stranka - če bi hotela biti verodostojna - dokazati z bančnimi potrdili ali s potrdili o izvedenih kompeznacijah, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZGD-1 člen 38a, 505, 505-5, 515, 515/3. ZDR-1 člen 20, 20/3. ZDR člen 18, 18/3. OZ člen 19, 19/1, 73, 87, 87/3.
poslovodja d.o.o. (direktor d.o.o.) - sklenitev pogodbe - sklepanje pogodb s strani družb, ki ju kot poslovodja zastopa ista oseba - dvojno zastopanje - konflikt interesov pravnih oseb
Skupščina d.o.o. zastopa d.o.o. pri sklenitvi pogodbe, s katero se določi odmena za vodenje poslov, ki ga opravlja poslovodja.
Od postavitve pa je potrebno razlikovati sklenitev pogodbe, s katero se določi odmena za delo poslovodje. To je lahko pogodba o zaposlitvi, ni pa nujno. Pravni temelj za takšno pogodbo je v obveznostnem pravu. Odločilno je, da je ta pravni posel povsem različen od postavitve poslovodje. Poslovodna oseba, ki je praviloma zastopnik delodajalca, ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
V slovenskem pravu ni splošne ureditve, ki bi se nanašala na nasprotje koristi (kolizijo interesov) pri zastopanju.
Sklep o začetku stečaja in o imenovanju stečajnega upravitelja še ni bil pravnomočen, vendar to na položaj stečajnega upravitelja ne vpliva. Po določbi 125. člena ZFPPIPP namreč pritožba zoper odločbo, izdano v stečajnem postopku, ne zadrži njene izvršitve. V obdobju, ko je bila sklenjena sporna pogodba med pravdnima strankama, je torej stečajni upravitelj veljavno zastopal toženo stranko in jo zato tudi veljavno zavezal k izpolnitvi.