ZIZ člen 272., 272/1., 272/2., 275.. ZGD-1 člen 38.a, 38.a/3, 41., 42., 395.
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost izkaza obstoja terjatve - izpodbijanje skupščinskega sklepa - predlog za položitev varščine - imenovanje člana nadzornega sveta
Pri regulacijskih začasnih odredbah ni nevarnosti, da uveljavitev terjatve ne bo omogočena, ali da bo otežena, saj je v bistvu terjatev z izdajo takšne odredbe (začasno) že uveljavljena. To pomeni, da se za regulacijske začasne odredbe, kjer se o nevarnosti uveljavitve terjatve niti ne razpravlja, ne more uporabiti instituta izdaje začasne odredbe ob pogoju položitve upnikove varščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00003661
ZGD-1 člen 401, 501, 501/2, 501/3, 512, 522. ZPP člen 7, 212, 324, 324/4.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev konkurenčne klavzule - trditveno in dokazno breme - obrazloženost stroškovne odločitve
Izključitveni razlog utemeljujejo le ravnanja, ki so dovolj groba oziroma resna, da omajejo zaupanje drugih družbenikov do kršitelja. Izvajanje pravic v skladu z zakonom ali družbeno pogodbo ob predpostavki, da ne gre za njihovo zlorabo, ne more biti utemeljen razlog za izključitev družbenika tudi, če gre na škodo drugim družbenikom oziroma se ostali družbeniki z odločitvami ne strinjajo.
izpodbijanje sklepa skupščine - razlogi za izpodbojnost - kršitev zakona ali statuta - veljavnost sklepa skupščine - vpliv kršitev na veljavnost sklepa - teorija relevance
Sklep skupščine je izpodbojen tudi, če je pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina - 2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). V zvezi s to pravno podlago bi morala tožeča stranka trditi in dokazovati ne le, da je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut (usklajeno delovanje delničarjev M1. d.o.o. in O.A., ki imata skupaj 29,28 % delnic z glasovalno pravico in delničarja V. d.d. - v likvidaciji, ki ima 48 % delnic z glasovalno pravico, po 8. členu ZPre-1, kar ima za posledico - ker ni bila dana prevzemna ponudba - mirovanje glasovalnih pravic teh treh delničarjev na sporni skupščini - 63. člen v zvezi s 6. in 7. členom ZPre-1), temveč bi morala tudi trditi in dokazovati, da so v konkretnem primeru te kršitve vplivale na veljavnost sklepa. Vendar pa tega procesnega gradiva v smeri upoštevanja teorije kavzalnosti oziroma relevance tožeča stranka sploh ni podala, zato tudi ni več pravno pomembno, ali so omenjeni delničarji v zvezi z zadnjim zasedanjem skupščine tožene stranke delovali usklajeno.
Po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja (poglavje ZGD-1 o firmi - členi 12-28) ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji. To pa pomeni, da registrsko sodišče ne presoja le razlikovanja predlaganega vpisa firme od že registriranih firm drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi, ali je v skladu z drugimi določbami ZGD-1 o firmi.
Določba prvega odstavka 23. člena ZGD-1, ki zapoveduje sodišču preizkus predlagane firme v sodni register skladno z določbami ZGD-1 o firmi, in določba drugega odstavka 23. člena ZGD-1, ki družbi, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, omogoča vložitev tožbe na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino, se ne izključujeta ampak dopolnjujeta. Sodišče pri opravi preizkusa, kot mu ga nalaga prvi odstavek 23. člena ZGD-1, namreč ne more presojati vseh možnih pojavnih oblik sorodnosti in s tem zamenljivosti firm družbe s firmo druge družbe, zato je družbi omogočeno pravno varstvo njene firme tudi po drugem odstavku 23. člena ZGD-1. Zato je pravilno pritožbeno stališče, da možnost vložitve tožbe po drugem odstavku 23. člena ZGD-1, presoje varstva firme po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 že v registrskem postopku ne izključuje.
ZGD-1 člen 390, 395, 501, 502, 522. ZPP člen 190, 190/2, 208, 208/1.
ničnost sklepa skupščine - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - materialno in procesno nasledstvo - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - konvalidacija izpodbojnih sklepov - izključitev in izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža
Družbenik, nad katerim se je začel stečajni postopek, zaradi tega ne izgubi upravljalskih in premoženjskih upravičenj. V kolikšni meri in obsegu jih bo zaradi specifičnih zahtev stečajnega postopka še uresničeval, je drugo vprašanje, ki pa na njegov korporacijski položaj družbenika in upravičenja, ki iz njega izhajajo, ne vpliva.
V primeru obravnavanja predloga za izključitev družbenika iz družbe bi moral biti družbenik, ki se izključuje, pred sejo skupščine obveščen o tem predlogu, ki bi mu moral biti osebno vročen, vključno z vsem gradivom, ki se tiče njegove izključitve, s primernim rokom, v katerem bi se lahko izjavil o predlogu.
Čeprav je bil rok za sklic skupščine formalno upoštevan, so bile dejanske okoliščine takšne, da so tožniku onemogočale pravočasno seznanitev s sklicem skupščine in z dnevnim redom, ki se bo na skupščini obravnaval.
Drugi pogoj za razveljavitev sklepa skupščine po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1 pa je, da je kršitev zakona oziroma statuta vplivala na veljavnost sklepa. Odločilno vprašanje je torej, ali bi bil enak sklep sprejet tudi, če kršitve ne bi bilo (in bi v obravnavanem primeru tožnik pravočasno prejel vabilo).
Pravica družbenika do informacij in vpogleda kot samostojna pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče.
Zahteva družbenika se lahko nanaša na katerekoli zadeve družbe. Med take zadeve pa informacije o posredovanju delavcev, s čimer se nasprotni udeleženec ukvarja, nedvomno spadajo.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 388, 388/2, 605, 605/3, 609, 614. ZPre-1 člen 68, 68/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 19.
sodni preizkus denarne odpravnine - iztisnitev manjšinskih delničarjev - procesna legitimacija - poprevzemno obdobje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med udeleženci predmetnega postopka (19. člen ZNP) vrsta spornih dejstev, potrebnih za presojo procesne legitimacije predlagatelja in za presojo utemeljenosti predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki jih prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, pa so odločilna za presojo ali je izpodbijani sklep po podlagi utemeljen. Ker o tem izpodbijani sklep nima razlogov, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - posebne okoliščine primera - prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje
Izključitev družbenika iz družbe je eden izmed ukrepov za regulacijo porušenih odnosov družbenikov pri upravljanju družbe. Za odločitev o izključitvi družbenika niso pomembna dejanja poslovodje, pač pa dejanja družbenika v zvezi z upravljanjem družbe.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da zato, ker družba ne posluje, ne obstaja več pravni interes nobenega od družbenikov za tožbo na izključitev družbenika iz družbe. Dokler družba z omejeno odgovornostjo ne preneha, obstaja tudi pravni interes družbenikov za sodno izključitev družbenika - kršitelja iz družbe.
V primeru kot je obravnavani, izključitev enega družbenika iz družbe dejansko predstavlja sredstvo za ohranitev družbe, ki bi sicer lahko prenehala.
predlog za vpis v sodni register - sprememba organizacijske oblike družbe - vpis preoblikovanja družbe - vpis pripojitve v sodni register - vpis družbenika v sodni register
Subjekt, ki je bil v delniški družbi delničar, ni bil v skladu z določbo 10.a člena ZGD-1 nikoli preverjen, zato gre pri vpisu preoblikovanja družbe in s tem povezanim vpisom družbenika za njegov prvi vpis, pri katerem se tudi po mnenju pritožbenega sodišča mora opraviti preveritev iz 10.a člena ZGD-1.
Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi člen .. ZGD-1 člen 297, 297/1, 390, 390/1, 390/1-1, 401.. ZGD člen 295.
Sporni sta le stališči sodišča prve stopnje, da morajo biti ob preložitvi skupščine na nov datum izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZGD-1 določa za sklic skupščine, in da je posledica kršitve teh pogojev ničnost sklepov skupščine. Obe stališči sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilni.
V skladu s 86. členom OZ je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. ZGD-1 v 227. členu določa prepoved vračila vložkov (delničarju). Natančnejše opredelitve pojma "vračila vložka" ne vsebuje, vendar gre po naravi stvari za kakršnekoli posle, katerih posledica je zmanjšanje premoženja družbe v korist njenega delničarja. Tudi ni nujno, da sta v tovrstnih poslih in ravnanjih udeležena le družba in delničar. Iz tretjega odstavka 227. člena ZGD-1 izhaja, da so nedopustna tudi plačila, ki niso bila dana zgolj neposredno delničarju, pač pa so bila dana z njim povezani družbi ali tretjemu po njegovem naročilu. Ne glede na raznolikost poslov in možne različne udeležence v tovrstnih poslih mora biti izkazana relevantna vez med zmanjšanjem premoženja družbe na eni strani in obogatitvijo njenega delničarja na drugi strani, da ima posel oz. pravno dejanje značilnosti prepovedanega vračila vložka. Ni sporno, da se zavarovanje, ki ga da hčerinska družba (sestrska družba) za obveznosti družbe matere (sestrske družbe) šteje kot prikrito vračilo vložka delničarju (družbi materi), če družba, ki je to zavarovanje dala in je bilo kasneje tudi unovčeno, zanj ni prejela ustreznega nadomestila. Za takšno situacijo je šlo tudi v obravnavanem primeru. Vendar pa ZGD-1 v 233. členu določa tudi sankcijo za kršitev prepovedi iz 227. člena, saj vzpostavlja vrnitveni zahtevek družbe (oz. drugih delničarjev in upnikov) do delničarjev, ki morajo družbi vrniti prepovedana plačila. To pomeni, da Dodatek, tudi, če je bilo z njegovo sklenitvijo kršeno pravilo iz 227. člena ZGD-1, ni ničen, saj zakon zaradi kršitve prisilnega predpisa predpisuje "nekaj drugega".
V primeru prepovedi in dolžnosti vračila vložka gre za institute korporacijskega prava, ki določa notranji ustroj družb in ureja razmerja med udeleženci teh notranjih razmerij, v obravnavanem primeru med družbo in njenimi delničarji. Obveznosti, ki jih imajo delničarji do družbe v skladu s pravili korporacijskega prava, so dolžni delničarji sami tudi v celoti izpolnjevati. Odgovornosti za njihovo neizpolnitev ni mogoče naprtiti tretjim. To pomeni, da tretje osebe, s katerimi družbe vstopajo v pogodbena razmerja, v načelu nimajo nikakršnih (niti moralnih) dolžnosti skrbeti za notranja razmerja v tej družbi oz. za to, da njeni delničarji pravilno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbe in da ne kršijo prisilnih predpisov.
Tako porok kot pristopnik k dolgu se lahko zavežeta za manj, kot dolguje upniku glavni dolžnik.
V primeru, če odgovornost poroka (enako tudi pristopnika) ni izrecno omejena z dogovorom, porok odgovarja za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi.
sklic skupščine - ničnost sklepov skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnosti razlogi - razlogi za izpodbojnost - objava sklica skupščine delniške družbe - objava sklica skupščine na spletnih straneh - pravica do obveščenosti
Zakon predvideva, da v primeru sklica s priporočenim pismom objava po četrtem (in petem) odstavku 296. člena ZGD-1 ni potrebna. To pa zgolj pod pogojem, če statut ne določa drugače.
Od objave sklica do dneva zasedanja skupščine je imela tožnica možnost, da na sedežu družbe preveri informacije o predlaganih članih nadzornega sveta (o imenovanju katerih se je nato odločalo na 21. skupščini tožene stranke), če tega ni storila in ni izkoristila pravice, ki ji jo daje zakon, pa v tem postopku ne more uspešno uveljaviti svoje trditve, da je sklep skupščine izpodbojen, ker se je z obrazložitvami kandidatur za člane nadzornega sveta prvič seznanila šele na skupščini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004376
ZPP člen 353.
posojilna pogodba - vračilo posojila - sprememba družbene pogodbe - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Glede na trditveno podlago tožene stranke je odločilno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica zakonitemu zastopniku tožene stranke povedala za podaljšanje roka za vračilo posojila in da pisno soglasje ni bilo potrebno.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do vpogleda - procesna predpostavka za sodno varstvo
Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. Družbenik se naj obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane. Določba 513. člena ZGD-1 torej govori o tem, da mora predlagatelj dokazati, da poslovodstvo preprečuje izvajanje njegove pravice do informacij in vpogleda, določba pa ne preprečuje situacije, da vzporedno ne bi mogla teči oba postopka, izvensodni in sodni.
Upoštevaje dolžino trajanja tega postopka (predlog vložen 11. 10. 2016) in dejstvo, da je predlagatelj na nasprotnega udeleženca zahtevo na posredovanje informacij naslovil že 8. 9. 2016 oz. 3. 11. 2016, nasprotni udeleženec pa mu vse do poteka postopka na prvi stopnji informacij ni nudil, je predlagatelj dokazal, da mu informacije skladno z določbo 512. člena ZGD-1 niso bile dane.
Predlog, kot ga je oblikoval predlagatelj (da se mu posredujejo kopije listin in omogoči vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in spisov), ne odstopa od ustaljene sodne prakse, saj je dejanska izvedba pravice do pisnega posredovanja informacij ostala v pristojnosti nasprotnega udeleženca.
prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - zavezanec za plačilo - sodna poravnava
Pri prenosu poslovnega deleža na drugega družbenika je (drugače kot pri prenehanju poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika iz družbe) morebitni zavezanec za izplačilo njegove vrednosti družbenik, ki je prevzemnik deleža, in ne družba.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odklonitveni razlogi
Glede na zakonsko široko zastavljeno pravico družbenika do informacij je treba omejitev te pravice razlagati zelo ozko. Možna je le v izjemnih primerih.
zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe - poslovodenje - odpoklic poslovodje - prepoved razpolaganja z deležem - korporacijska upravičenja - odvzem glasovalne pravice na skupščini - načelo sorazmernosti - test sorazmernosti - test reverzibilnosti
Prepoved vsakršnega razpolaganja z dolžnikovim poslovnim deležem pomeni, da dolžnik ne samo, da poslovnega deleža ne more podariti, kot to zatrjuje pritožnica (s tem naj bi po trditvah iz predloga za zavarovanje izigral njeno predkupno pravico), ne more ga niti prodati ali obremeniti. Predlagano varstvo pritožničine predkupne pravice nima očitne zveze z nameravanim pravnim varstvom - zahtevkom na izključitev družbenika.
Pri družbi z dvema družbenikoma z enakim deležema poslovodenja ni mogoče mehansko ločiti od položaja družbenika.
Pri določitvi obsega dopustne začasne odredbe mora biti zveza med težo zatrjevane kršitve in predlagano prepovedjo.
Položaj dolžnika je zaščiten s pravnomočno sodbo, zato morajo biti okoliščine kršitve na strani dolžnika posebno težke, da je upravičeno z začasno odredbo spremeniti tako, s sodno odločbo pravkar vzpostavljeno stanje.
Sporna pogodba v času sklenitve ni nasprotovala prisilnim predpisom (sprememba ZGD-1, to je člen 38.a, je začela veljati kasneje), zato samo dejstvo, da naj bi bil direktor tožene stranke najmanj 10 % lastnik tožeče, še ne zadošča za ničnost posla. Lahko pa tak posel nasprotuje moralnim načelom in v zvezi s tem je tožena stranka ustrezne navedbe podala (direktor tožene stranke je zlorabil svoj položaj za zagotovitev premoženjske koristi toženi stranki, storitev oglaševanja se pri prevoznih pogodbah običajno ne zaračunava posebej in je cena oglaševanja všteta že v ceno prevozov, tožeča stranka plačanih storitev oglaševanja ni naprej plačevala podprevoznikom, ki so oglaševali na svojih vozilih, tožeča stranka je za vse našteto ves čas vedela). Pritožbeno sodišče v zvezi z očitano kršitvijo skrbnosti dobrega gospodarstvenika iz 263. člena ZGD-1 pojasnjuje, da ta določba sama po sebi ne predstavlja podlage za ničnost pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami, temveč zgolj za odškodninsko odgovornost poslovodstva. Seveda pa lahko ta kršitev pomeni tudi ničnost pogodbe, če se je tretji zavedal, da do pogodbe brez kršitve dolžne skrbnosti ne bi prišlo in da je s to kršitvijo pridobil zase ali za koga drugega protipravno premoženjsko korist, oziroma povzročil svojemu sopogodbeniku škodo.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - pravica do zasebne lastnine
Domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP se po oceni pritožbenega sodišča nanaša zgolj na tiste subjekte vpisa, ki so dosegli vpis poslovnega naslova v sodni register na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik jim sploh ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.