ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429, 433, 433/1, 435, 435/1. ZSReg člen 39, 39/2.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - domneva obstoja izbrisnega razloga - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Subjekt vpisa, katerega izbris iz sodnega registra brez likvidacije predlaga pritožnica, je imel pravni naslov za poslovanje na naslovu, ki je kot njegov poslovni naslov vpisan v sodni register. Iz navedenega izhaja, da ne gre za obstoj zakonske domneve iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ko subjektu vpisa predlagateljica ne bi (kdaj v preteklosti) dala dovoljenja za poslovanje na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnica je in posledično tudi ne gre za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. S predlogom za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije zato tudi iz tega razloga pritožnica ne more uspeti. Ni namreč relevantno, da je po trditvah pritožnice svoje dovoljenje subjektu vpisa za poslovanje v poslovnih prostorih last predlagateljice, le-ta kasneje preklicala.
ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-3, 618, 618/1, 618/2. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZIZ člen 165. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 47, 47/2.
spojitev družb - pravne posledice - nakup poslovnega deleža - vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika - izbris zastavne pravice
Po 3. točki tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, ki jo je treba uporabiti v skladu s prvim in drugim odstavkom 618. člena ZGD-1, je pravna posledica spojitve tudi ta, da preidejo pravice tretjih na deležih prevzete družbe na deleže prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi spojitve. Zastavna pravica je zato po samem zakonu prešla na sporni poslovni delež subjekta vpisa kot prevzemne družbe.
Zaradi omenjenih materialnopravnih statusnih preoblikovanj (spojitve družb), vpisana zastavna pravica sama po sebi ni mogla kar prenehati le zato, ker ni bila povzeta v notarskem zapisu pri spojitvi vseh družb.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznost družbe - narava tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - pravna podlaga - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe - obveznost družbe - plačilo kupnine - prodaja živine
Zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti v konkretni zadevi ne predstavlja samostojnega odškodninskega zahtevka, kot zmotno meni pritožba. Družbenik po določbi 8. člena ZGD-1 odgovarja za obveznost družbe, ta njegova obveznost pa je po stališču sodne prakse po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. V konkretnem primeru je bila obveznost družbe A. d. o. o., pogodbena obveznost za plačilo kupnine za prodano živino in ne odškodninska obveznost, kot neutemeljeno vztraja pritožba.
Ker za zahtevke na podlagi spregleda pravne osebnosti zakon ne predpisuje posebnih zastaralnih rokov, pomeni, da se uporabljajo splošna pravila o zastaranju in zastaralnih rokih, vsebovana v OZ. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pri presoji ugovora zastaranja v tej zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ, zmotna pa je njegova ocena začetka teka zastaranja, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva.
postopek prisilne likvidacije - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - legitimacija za vložitev predloga - začetek likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti - razlogi za začetek likvidacijskega postopka - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - smiselna uporaba določb o delniški družbi
Višje sodišče ugotavlja, da "pristojni organ" lahko vloži predlog za prisilno likvidacijo le v 9. alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 navedenih primerih, ne pa v primeru, na katerem predlagateljica utemeljuje svoj predlog: nedelovanje poslovodstva več kot šest mesecev. Tega zakon ne določa, prav tako višje sodišče ocenjuje, da ni primerna smiselna uporaba zakonskih določb, kot jo ponuja pritožnica.
V skladu z določbo tretjega odstavka 402. člena ZGD-1 v primeru iz 3. alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1 (in 7. alineje 521. člena ZGD-1, ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo) lahko vložijo pri sodišču predlog za prisilno likvidacijo družbe upnik (ali delničarji, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala; primerjaj: VSL Cst 121/2018). Namesto napačnega utemeljevanja legitimacije za vložitev predloga za prisilno likvidacijo v primeru nedelovanja poslovodstva s prej opisano "smiselno" uporabo določb ZGD-1, bi pritožnica isti cilj dosegla, če bi zatrjevala (in dokazala), da je upnica (na kar kažejo njene navedbe, da je zatrjevane "kršitve" ugotovila v postopku davčne izvršbe). Na podlagi prej navedenih določb ZGD-1 bi kot upnica lahko predlagala začetek postopka prisilne likvidacije, v primeru, da bi ugotovila, da dolžnik nima dovolj premoženja za poplačilo njene terjatve, pa bi lahko predlagala začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
tožba na ničnost vpisa v sodni register - prekluzija - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - pravni interes za ugotovitev ničnosti
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da lahko neveljavnost vpisa v sodni register sanira le tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register.
Tožnica bi v konkretnem primeru svoje koristi lahko zavarovala le s pravočasno vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnost vpisa, vložene pred potekom prekluzivnega roka določenega v tretjem odstavku 41. člena ZSReg. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica nima več pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj na podlagi navedene ugotovitve same po sebi nima nobene pravne koristi. Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe, ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register in vzpostavitve prejšnjega stanja v registru ne more več doseči.
ZGD-1 člen 52, 52/3, 512, 512/1, 513. ZNP člen 35, 35/1.
pravica do informiranosti družbenika - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - vsebina in določnost predloga - način izpolnitve - poslovanje družbe - stroški nepravdnega postopka
Res je, da mora predlagatelj takrat, ko zahteva, da mu družba da ustrezne informacije, drugače kot sicer v nepravdnem postopku, v predlogu določiti tudi zadeve, o katerih želi informacije, in označiti način izpolnitve. Res je tudi, da predlagatelj v predlogu, ki je predmet tega postopka, ni opredelil posameznih pogodb. Vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani sklep) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Iz predloga je razvidno, da želi informacije (le) o pogodbenih razmerjih nasprotne udeleženke, opredelil pa je tudi časovno obdobje njihovega nastanka.
Upoštevajoč, da lahko družbenik zahteva pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami, je sodišče prve stopnje ocenilo kot razumno, da družbenik zahteva pojasnila tudi v zvezi s tem, zakaj se je družba odločila, da pogodbo o upravljanju in vzdrževanju M. sklene ravno s tisto družbo, katere direktor in večinski družbenik je njen direktor. Vprašanje ustreznosti pridobivanja konkurenčnih ponudb za sklenitev določene pogodbe (in s tem povezane okoliščine sestankov, ki zanimajo predlagatelja), je gotovo takšno vprašanje, ki zadeva poslovanje družbe in s tem t. im. zadeva družbe, ki je lahko predmet informacijske zahteve v sodnem postopku.
Čeprav je zakoniti zastopnik nasprotne udeleženke na zaslišanju že navedel nekatere osebe, s katerimi je opravil sestanke, s tem informacijske zahteve, ki je predmet tega postopka, še ni izpolnil. Nasprotna udeleženka mora namreč predlagatelju priskrbeti podatke ne samo o tem, s kom so bili opravljeni sestanki, temveč tudi o tem kdaj in kje so bili opravljeni, in sicer tako, da vse te podatke med seboj poveže.
ZGD-1 člen 399, 399/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
udeležba delničarjev na dobičku - izplačilo dividende delničarjem - nujnost zadržanja dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev bilančnega dobička - dokazna ocena - pomanjkljiva trditvena podlaga
Iz določbe prvega odstavka 399. člena ZGD-1 izhaja, da delničarjem praviloma pripada dobiček najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala. V to pravico lahko poseže skupščina le v primeru, da je to po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje. Treba je biti pozoren na to, da zakon govori o nujnosti posega v eno temeljnih premoženjskih pravic delničarjev. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni. Še več - ne zadošča niti to, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni, kajti tudi nujni ukrepi se načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00014426
OZ člen 131, 148, 148/1. ZFPPod člen 19, 20, 21, 21/4. ZGD-1 člen 8.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - izbris družbe iz sodnega registra - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po prvem odstavku 148. člena OZ je za ravnanje organa pravne osebe oziroma za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi oziroma upniku, odgovorna le pravna oseba. To velja tudi za toženca v času, ko je deloval kot poslovodja družbe. Toženec zato kot poslovodja družbe za povzročitev škode pri opravljanju funkcije poslovodje ne more osebno odškodninsko odgovarjati tretjim (upnikom odgovorne pravne osebe) na podlagi 131. člena OZ.
S tem, da je bila družba oziroma poslovni delež v njej prodan tretji osebi, še ni mogoče utemeljevati zaključka o zlorabi pravne osebe in spregledu pravne osebnosti, saj odsvojitev poslovnega deleža v gospodarski družbi v ničemer ne vpliva na njeno premoženje, ampak le na lastniško sestavo te družbe, zato njeno premoženje zaradi te prodaje ni zmanjšano.
Pasivno legitimiran v smislu 8. člena ZGD-1 je lahko le družbenik, kar pa toženec v času prodaje poslovnega deleža družbe ni bil in tudi kot poslovodja te družbe ob prodaji ne more biti pasivno legitimiran. Tudi izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati oblike zlorabe pravne osebe v smislu 8. člena ZGD-1.
ZGD-1 člen 268, 294, 294/3, 294/3-7.. ZPPOGD člen 4.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - predčasno prenehanje mandata - razrešitev s funkcije
Odpravnina je bila pogodbeno dogovorjena za primera predčasne sporazumne prekinitve pogodbe za poslovodno funkcijo oziroma odpoklic brez razlogov, njeno izplačilo pa je bilo vezano na prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožniku je mandat prenehal na način, določen v individualni pogodbi o zaposlitvi, ker mu je z dnem prenehanja mandata prenehalo tudi delovno razmerje in ker se tožnik po tem prenehanju ni ponovno zaposlil pri toženi stranki, je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljen.
prejemki direktorja - izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke
Pogodba, s katero se uredijo pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, je lahko katera izmed pogodb civilnega prava ali pogodba o zaposlitvi.
Na morebitne prejemke dolžnika iz naslova opravljanja funkcije direktorja, ki ne predstavljajo plače, ni mogoča izvršba na plačo, kot jo je predlagal upnik v predlogu za izvršbo, oziroma izvršba na plačo ni primerno izvršilno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče poseči na te prejemke.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - pogodba o prenosu poslovnega deleža - tožba na razveljavitev pogodbe - ugotovitev obstoja terjatve - podrejeni zahtevek - načelo hitrosti postopka
Pritožba neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zavrniti podredni dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo podredni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve. ZPP ne pozna "celovite obravnave" podrednega zahtevka, na katerega se sklicuje pritožba. Vsak zahtevek se obravnava posebej, in se ga lahko zavrne, zavrže, ali pa se mu ugodi. Pravila, ki bi nalagalo sodišču, da zavrne dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo z njim povezani ugotovitveni zahtevek, preprosto ni.
ZFPPIPP člen 341, 341/3, 341/3-1, 341/7, 342, 342/2, 342/3, 347, 347/1. ZGD-1 člen 10a, 10a/1, 481, 481/3.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo - sklep o prodaji - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - prenos poslovnega deleža - omejitve ustanavljanja družb ter pridobitve statusa družbenika - kogentna zakonska določba
Upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe mora vsebovati tudi upraviteljevo stališče o tem, ali je predmet prodaje, predmet predkupne pravice. To stališče mora upravitelj tudi ustrezno obrazložiti.
ZGD-1 vsebuje kogentna pravila o kontroli omejitev pri pridobivanju poslovnih deležev družb, določena v 10.a členu ZGD-1, na katera je potrebno pri sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža paziti po uradni dolžnosti. Če se ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev pri pridobitvi poslovnega deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, je treba soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe zavrniti.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - komanditna družba - prenehanje komanditne družbe - smiselna uporaba določb o d.n.o. - razlogi za prenehanje - nedelujoče poslovodstvo
Družba, zoper katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki kot komanditna družba. ZGD-1 v določbah o komanditni družbi nima posebne ureditve o prenehanju take družbe, pač pa v drugem odstavku 135. člena ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo, torej tudi na smiselno uporabo določbe 105. člena ZGD-1, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih preneha družba z neomejeno odgovornostjo. Med temi razlogi ni razloga, da družba preneha, če poslovodstvo družbe ne deluje. Nedelujoča uprava oziroma poslovodstvo družbe je razlog za prenehanje le-te očitno po ZGD-1 le pri kapitalskih družbah, ne pa pri osebnih družbah.
Tako se pokaže, da nedelujoče poslovodstvo komanditne družbe ni zakonski razlog za prenehanje družbe in da je s sklicevanjem na materialnopravno določbo o prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00013135
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-a, 47/2.
firma družbe - obseg preizkusa - vpis ustanovitve družbe v sodni register - zavrnitev predloga - odredba o odpravi pomanjkljivosti
Pritožbeno sodišče je opozorilo registrsko sodišče, da se pri odločanju o vpisu družbe z izbrano firmo sodišče po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 ne omeji le na kontrolo firm subjektov vpisa, ki so bili na dan vložitve predloga za vpis ustanovitve družbe (to je 28. 2. 2017), vpisani v sodni register, torej le na preizkus jasnega razlikovanja od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi ali je vpis firme skladen z določbami poglavja ZGD-1 o firmi. Glede na pritožbene navedbe pritožnika o že registrirani blagovni znamki S., s katero se opravlja dejavnost izposoje vozil in upravljanja voznih parkov, je opozorilo na relevantnost presoje dopustnosti izbrane firme subjekta vpisa po 17. členu ZGD-1.
Po presoji pritožbenega sodišča je materialno pravno pravilno in utemeljeno očitno registrsko sodišče štelo, da je firma subjekta vpisa E. d.o.o. v nasprotju z določbo 17. člena ZGD-1. Firma predlagane ustanovitve družbe je namreč nezakonita že zato, ker vsebuje registrirano blagovno znamko S.
Z odredbo Srg 2017/42389 z dne 13. 11. 2017 je registrsko sodišče skladno z drugim odstavkom 30. člena ZSReg predlagatelja pozvalo, da v 15 dneh po prejemu odredbe spremeni firmo subjekta vpisa in ustrezno spremeni spremljajoče listine, potrebne za ustanovitev družbe. V danem 15 dnevnem roku, to je do 4. 1. 2018, predlagatelj ni odreagiral na odredbo. V taki situaciji je imelo registrsko sodišče podlago za zavrnitev predloga za vpis ustanovitve družbe E. d.o.o. v tretjem odstavku 30. člena ZSReg.
Po izvedenem postopku po drugem odstavku 30. člena ZSReg registrsko sodišče ni imelo več podlage za presojo (ne) ustreznosti izbrane firme po predlogu za vpis v sodni register, saj je to presojo opravilo že pred izdajo odredbe o dopolnitvi predloga.
ZDR-1 člen 179. ZDR člen 6a, 184. ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/6. OZ člen 147, 148. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
tožba za plačilo odškodnine - zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost direktorja - izterjava neplačanih plač - izterjava neplačanih prispevkov - diskriminacija - diskriminatorno ravnanje in šikaniranje na delovnem mestu - nadlegovanje - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - izbris družbe iz sodnega registra - pravnomočna odločba - odgovornost aktivnega družbenika - odgovornost delodajalca - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da ni podlage za toženčevo odgovornost kot aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe (na podlagi šestega v zvezi z desetim odstavkom 442. člena ZFPPIPP). Pritožnica pa utemeljeno uveljavlja zmotnost stališča, da ni podana toženčeva odgovornost na podlagi 147. člena OZ, ker ima po sodbi delovnega sodišča terjatev do družbe, tožnica pa ni dokazala, da se je z denarjem iz naslova neizplačanega dela plač in regresa okoristil toženec. Ne glede na to, ali je nedopustno ravnanje, ki ga tožnica očita tožencu, storil kot organ družbe ali kot njen delavec, je stališče izpodbijane sodbe, da iz tožbenih navedb izhaja le odgovornost družbe, ne pa tudi toženčeva odgovornost, napačno.
ZDR, veljaven v času škodnih dogodkov, je prepovedoval tako nadlegovanje kot trpinčenje na delovnem mestu. Nadlegovanje je bilo opredeljeno kot vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje (prvi odstavek 6a. člena ZDR4), trpinčenje pa kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Trpinčenje torej ni bilo pogojeno z razlikovanjem na podlagi osebne okoliščine. Ker se sodišče ni izreklo o sklepčnosti tožbe z vidika zakonske določbe o prepovedi trpinčenja, je očitek o materialnopravni zmotnosti sodbe utemeljen.
Po določbi 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče (med drugim) pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točki a) in b) ). Tožnik in toženec nista v razmerju delavec delodajalec in toženec (družbenik in zakoniti zastopnik družbe, ki naj bi bila tožnikov delodajalec) tudi ni pravni naslednik delodajalca (izbrisane družbe). Zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
V primerih spregleda pravne osebnosti ne gre za pravno nasledstvo družbenika za obveznosti družbe, ampak za dvojno odgovornost za obveznosti družbe, to je družbe same in družbenika. Zato za takšne spore delovno sodišče ni pristojno, čeprav so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00011545
OZ člen 3, 8, 8/1, 12, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2. ZPP člen 355, 362, 362/3. ZBan-1 člen 61, 66, 66/1, 66/2. Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (2007) člen 4, 7.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kreditna pogodba - dvostranska vzajemna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - načelo dispozitivnosti - odobritev kratkoročnega kredita brez ustreznega zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve - lastna menica - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - novi dokazi
Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti preizkus obstoja vzročne zveze med zatrjevano opustitvijo zahteve uprave banke po zavarovanju in nastalo škodo banki, z vprašanjem: ali bi banki nastala škoda zaradi nevrnjenega kredita tudi v primeru, če bi zahtevala od stranke, ki je zaprosila za kredit, pa ga ni vrnila, prvovrstno zavarovanje. Ne gre za presojo ex post, pač pa za presojo stanja na dan odločitve o odobritvi kredita. Pri odobritvi kredita je treba sprejeti prognostnično odločitev, zato je odločitev o odobritvi kredita po stališču pravnih teoretikov tipičen primer podjetniške odločitve, za katera se uporabljajo pravila podjetniške presoje.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov med člani uprave in nadzornega sveta banke v razmerju do banke pa se upoštevajo ravnanja, ki jih za njih predpiše Banka Slovenije.