V primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 22.
starostna pokojnina - bilateralni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in republiko srbijo
Tožnik zgolj na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato je tožena stranka pravilno upoštevala še pokojninsko dobo, dopolnjeno v Srbiji, vendar pa to ne pomeni, da je celotno pokojnino tako za zavarovalno dobo v Sloveniji kot za zavarovalno dobo v Srbiji dolžna izplačevati tožena stranka. Pri določitvi sorazmernega dela pokojnine je tožena stranka pravilno upoštevala določbo 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Na podlagi te določbe vsaka pogodbenica določi znesek, ki ga mora izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, dopolnjene po svojih pravnih predpisih in skupno zavarovalno dobo.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3. ZGD-1 člen 591. ZPP člen 205, 205-3, 208, 208/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezno delovno mesto - pripojitev družbe - prekinitev postopka - izbris iz sodnega registra
Med postopkom je na pritožbeni stopnji prišlo do situacije, ki ima za posledico prekinitev postopka. Postopek je bil prekinjen po zakonu, ne glede na to, da deklaratorni sklep o prekinitvi postopka ni bil izdan. Toženi stranki samo zato, ker ni bil izdan sklep o prekinitvi in nadaljevanju postopka, niso bile kršene procesne pravice in ji ni bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. Po zakonu prekinjeni postopek se je nadaljeval, ko ga je z vložitvijo revizije prevzela družba, h kateri se je pripojila prvotno tožena stranka.
Zaposlitev, za katero se zahteva V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe, že na prvi pogled ni enaka zaposlitvi, za katero se zahteva VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe. Dodatno pa na razliko kaže tudi določitev stopnje zahtevnosti tako v odpovedani kot v ponujeni pogodbi o zaposlitvi.
Samo ponudba zaposlitve na drugem, neustreznem delovnem mestu nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je nezakonita, če delodajalec delavcu ponudi neustrezno zaposlitev, čeprav ima na voljo ustrezno prosto delovno mesto.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 91, 200. ZPP člen 184. OZ člen 59. ZVis člen 1, 2, 6, 27. - člen 91, 96. URS člen 58.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba tožbenega zahtevka - razveza pogodbe o zaposlitvi
Po tretjem odstavku 91. člena ZDR-1 se v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. Zahtevek za razvezo nove pogodbe o zaposlitvi je zato vsebovan že v prvotno postavljenem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (s ponudbo nove) in za priznanje vseh pravic od nezakonite odpovedi dalje po prejšnji pogodbi o zaposlitvi.
Tajništvo članice je organizacijska oblika, ki jo je tožena stranka v skladu z zakonom predvidela ne le v aktu o organizaciji delovnih mest in sistemizaciji (v tem primeru je sodna praksa res zavzela stališče, da za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni treba formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji), pač pa tudi s Pravili o notranji organiziranosti članice, Pravili članice univerze, Statutom univerze in zakonom. Na tej pravni podlagi je bilo tajništvo FM tudi dejansko organizirano. Zato tožena stranka nalog, ki so se izvajale v tajništvu, ni zakonito prenesla na druge izvajalce.
zavrženje tožbe - razsojena stvar - časovne meje pravnomočnosti
Zavrnitev zahtevka zaradi tega, ker ob koncu glavne obravnave ta še ni zapadel, ne pomeni pravnomočne odločitve, ki bi preprečevala vložitev nove tožbe po tistem, ko zahtevek zapade.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-1, 88/6, 94/1, 94/1-1, 99a.
poklicni vojak - zdravstvena sposobnost za delo - sklep o prenehanju delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zakonitost odpovedi - opravljanje vojaške službe - slovenska vojska
Odstop zadeve ZPIZ ni postopkovna niti vsebinska predpostavka za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr.
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane na podlagi prve alineje prvega odstavka 94. člena ZObr, je ugotovitev, da delavec ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev za poklicno delo na obrambnem področju, kar se v primeru pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske ugotavlja na podlagi ocene petčlanske zdravstvene komisije, ki jo imenuje minister za obrambo.
S tem, ko sta stranki v pogodbo zapisali, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki "vse stroške, ki so nastali v zvezi z izobraževanjem", med te stroške pa brez vsakega dvoma sodi tudi nadomestilo plače za dneve, ko tožena stranka ni bila na delu, je bilo zahtevi iz Kolektivne pogodbe delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije zadoščeno.
Strošek tožeče stranke, ki je toženi stranki za čas njene odsotnosti izplačala neto nadomestilo plače ter odvedla zanjo davke in prispevke, predstavlja bruto znesek izplačanega nadomestila, in sicer za vse ure odsotnosti z dela zaradi izobraževanja.
V času, ko je tožena stranka koristila pravico do odsotnosti, ni delala in tožeča stranka nanjo ni mogla računati. Stališče sodišč nižje stopnje, da tožena stranka nadomestila plače ni dolžna vrniti, ker je vse delo kljub odsotnosti opravila, je napačno.
delegacija pristojnosti - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožečo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožeča stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 98. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Sprememba načina opravljanja dela in organizacije dela je bila v tem, da je pred spremembo zbiranje in obdelava podatkov ter izdelava poročil predstavljalo pretežni del opravil zaposlenih v kontrolingu, po spremembi organizacije in tehnologije dela pa je njihovo delo nadomestilo avtomatsko generiranje podatkov na podlagi avtomatiziranja procesov in avtomatizacije obdelave podatkov (tako imenovani Business Inteligence), preostale naloge zaposlenih v kontrolingu pa so bile razporejene na ostale zaposlene, strateški del nalog pa na menedžment. Navedeno predstavlja tako tehnološki kot organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi ne le glede tožnice, temveč vseh treh delavk v organizacijski enoti kontrolinga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje norme
Nepravilen je zaključek sodišča, da tožniku za prvo polletje ni mogoče očitati nedoseganja pričakovanih rezultatov že zato, ker je bil s konkretnim individualnim planom za prvo polletje 2012 seznanjen 5. 6. 2012. Res je, da mora biti delavec vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni nujno, da mora biti vsako leto vnaprej seznanjen s formalno izdelanim in dokončnim planom prodaje, zlasti delavec, ki je pred tem že več let zaposlen pri istem delodajalcu. Odločilno je lahko, ali je seznanjen vsaj z okvirnimi pričakovanji in zahtevami delodajalca ali merili, ki omogočajo vsaj okvirno ugotovitev predvidenega obsega in kvalitete dela oziroma predvidenega plana. V takšnih in podobnih primerih okvir pričakovanja lahko (glede na okoliščine primera) predstavlja tudi plan, ki je veljal za prejšnje leto. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo, da bi bil delavec lahko več ali manj prost, nevezan na pričakovane rezultate in da delodajalec delavcu pred seznanitvijo s formalno izdelanim dokončnim planom za tekoče leto sploh ne bi mogel očitati nedoseganja rezultatov in mu iz tega razloga odpovedati pogodbe o zaposlitvi, četudi delavec ne bi naredil ničesar ali pa zelo malo.
ZMEPIZ-1 člen 80, 82, 83. ZPIZ-2 člen 6, 13, 14, 15.
status zavarovanca - pravnomočno urejeno razmerje - matična evidenca
Če je za isto obdobje naknadno vzpostavljena podlaga za zavarovanje s pravnomočno sodbo sodišča, se ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno razmerje, v katerega ni mogoče poseči. Delovno razmerje je bilo vzpostavljeno za obdobje, v katerem je bila tožeča stranka že vključena v obvezno zavarovanje kot samostojna podjetnica. S tem je istočasno izpolnjevala pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po dveh zavarovalnih podlagah. Ker je podlaga za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja prednostna, je bil tožeči stranki ta status pravilno priznan v spornem obdobju.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 8, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Sodišče se je pri presoji trpinčenja na delovnem mestu res oprlo na izpoved dveh zaposlenih pri toženi stranki in tudi izpoved nadrejene, ki naj bi nad tožnico izvajala trpinčenje. Vendar dejstvo zaposlitve pri toženi stranki samo po sebi še ne pomeni, da je samo zato izpoved takšne priče neverodostojna oziroma pristranska. Tožnica pa ni navedla drugih okoliščin, ki bi zbujale utemeljen dvom v njihovo verodostojnost.
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Tožnica je bila s tem dokaznim predlogom prekludirana, ker ga je podala po prvem naroku za glavno obravnavo, potem ko je sodišče že izvedlo dokaz z zaslišanjem predlaganih prič.
Za izvajanje dokazov po uradni dolžnosti namreč niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 34. člena ZDSS-1, saj ni šlo za primer, ko sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ni moglo ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.
delegacija pristojnosti - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki še opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe na sodišče. Še manj je podana taka okoliščina, če je stranki funkcija porotnika že prenehala. Tožnik v konkretnem primeru te funkcije ne opravlja že 7 let.
nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela - višina - zajamčena plača
ZZVZZ v sedmem odstavku 31. člena določa spodnjo in zgornjo mejo odmerjenega nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela. To ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan. Spodnja meja višine nadomestila je torej zajamčena plača, za katero je sodišče druge stopnje zmotno štelo, da kot pravni institut ne velja več.
ZPP člen 286b, 298, 339, 339/1. ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - dokazanost - dokazno breme
Ker edina priča dogodka, zaradi katerega je tožnica prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni potrdila z gotovostjo, je zaključek sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi sodišče druge stopnje, namreč da kršitev ni dokazana, materialno pravno pravilen.