določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristanskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago pravna sredstva. Toženkinih očitkov na račun predhodno izdanih odločb pristojnega višjega sodišča v tem sporuni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.
dopuščena revizija - zaključek stečajnega postopka - kasneje najdeno premoženje - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - dopustnost tožbe - vložitev tožbe zoper člane poslovodstva stečajnega dolžnika po zaključku stečajnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je dopustna vložitev tožbe na podlagi 42. člena ZFPPIPP tudi po zaključku stečajnega postopka,
- ali gre pri terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodstva na podlagi 42. člena ZFPPIPP v okoliščinah konkretnega primera za pozneje najdeno premoženje.
ZMZPP člen 4, 96, 109, 111. ZNP člen 37. ZPP člen 352, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaško pravo - prisilna poravnava - sklep o odobritvi prisilne poravnave - možnost sodelovanja stranke v postopku - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe
Priznanje pravnega učinka tuje sodne odločbe predpostavlja, da gre za odločbe, ki so izdane zoper določeno osebo, ki ji je zato treba dati možnost, da sodeluje v postopku priznanja (96. člen ZMZPP). Zoper določeno osebo je odločba izdana tedaj, če ji nalaga kakšno obveznost. Sklep Trgovskega sodišča v Osijeku ne nalaga nobenih obveznosti (in niti ne podeljuje nobenih pravic) nasprotnima udeležencema, saj v postopku prisilne poravnave sploh nista sodelovala.
ZDR-1 člen 36, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - goljufija - stroški prevoza na delo in z dela - naklep - huda malomarnost
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tudi iz razloga po drugi alineji 110. člena ZDR-1. V odpovedi mu je očitala hujšo kršitev obveznosti, določenih v 36. in 37. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je sicer presodilo, da je tožnik kršil 36. in 37. člen ZDR-1, do obstoja tega drugega odpovednega razloga pa se ni opredelilo (ker je ugotovilo že prvi odpovedni razlog). Presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker tožene stranke ni obvestil, da se na delo in z dela ne vozi s kraja bivanja pa je pavšalna, saj se je tudi sodišče druge stopnje osredotočilo na obstoj odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ta dejstva pa ne zadoščajo za preizkus pravilne uporabe materialnega prava glede obstoja odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1: za razliko od opredelitve v prvi alineji prvega odstavka (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) je odpovedni razlog po drugi alineji podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstva, ki bi kazala na kršitev iz hude malomarnosti, v sodbi sodišča druge stopnje niso navedena, obenem pa so ob dopuščanju možnosti, da tožnik ni niti pomislil na notifikacijsko dolžnost tudi lahko sporna.
zavrženje tožbe - razsojena stvar - časovne meje pravnomočnosti
Zavrnitev zahtevka zaradi tega, ker ob koncu glavne obravnave ta še ni zapadel, ne pomeni pravnomočne odločitve, ki bi preprečevala vložitev nove tožbe po tistem, ko zahtevek zapade.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje norme
Nepravilen je zaključek sodišča, da tožniku za prvo polletje ni mogoče očitati nedoseganja pričakovanih rezultatov že zato, ker je bil s konkretnim individualnim planom za prvo polletje 2012 seznanjen 5. 6. 2012. Res je, da mora biti delavec vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni nujno, da mora biti vsako leto vnaprej seznanjen s formalno izdelanim in dokončnim planom prodaje, zlasti delavec, ki je pred tem že več let zaposlen pri istem delodajalcu. Odločilno je lahko, ali je seznanjen vsaj z okvirnimi pričakovanji in zahtevami delodajalca ali merili, ki omogočajo vsaj okvirno ugotovitev predvidenega obsega in kvalitete dela oziroma predvidenega plana. V takšnih in podobnih primerih okvir pričakovanja lahko (glede na okoliščine primera) predstavlja tudi plan, ki je veljal za prejšnje leto. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo, da bi bil delavec lahko več ali manj prost, nevezan na pričakovane rezultate in da delodajalec delavcu pred seznanitvijo s formalno izdelanim dokončnim planom za tekoče leto sploh ne bi mogel očitati nedoseganja rezultatov in mu iz tega razloga odpovedati pogodbe o zaposlitvi, četudi delavec ne bi naredil ničesar ali pa zelo malo.
ZPIZ-1 člen 60, 67. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 46.
invalidnost - pravica do pokojnine - ugotovitev invalidnosti v drugi državi
Trditev, da bi toženec moral tožniku priznati invalidsko pokojnino že zato, ker je v Nemčiji spoznan za invalida I. kategorije in upokojen, nima podlage v materialnem pravu. Pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se ugotavljajo po nacionalni zakonodaji vsake od držav članic. To izhaja iz Uredbe Sveta (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Na podlagi tretjega odstavka 46. člena Uredbe je odločitev, ki jo sprejme nosilec države članice v zvezi s stopnjo invalidnosti vlagatelja zahtevka zavezujoča za nosilca vsake druge države članice le pod pogojem, da je skladnost med zakonodajami teh držav članic o pogojih v zvezi s stopnjo invalidnosti navedena v Prilogi VII Uredbe. Iz nje pa ne izhaja, da je določena oziroma dogovorjena skladnost o pogojih v zvezi s stopnjo invalidnosti med Slovenijo in Nemčijo.
nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela - višina - zajamčena plača
ZZVZZ v sedmem odstavku 31. člena določa spodnjo in zgornjo mejo odmerjenega nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela. To ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan. Spodnja meja višine nadomestila je torej zajamčena plača, za katero je sodišče druge stopnje zmotno štelo, da kot pravni institut ne velja več.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Okoliščina, da tožeča stranka za Delovno sodišče v Celju opravlja strokovne naloge varstva pri delu in varstva pred požarom, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
delegacija pristojnosti - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožečo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožeča stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 22.
starostna pokojnina - bilateralni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in republiko srbijo
Tožnik zgolj na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato je tožena stranka pravilno upoštevala še pokojninsko dobo, dopolnjeno v Srbiji, vendar pa to ne pomeni, da je celotno pokojnino tako za zavarovalno dobo v Sloveniji kot za zavarovalno dobo v Srbiji dolžna izplačevati tožena stranka. Pri določitvi sorazmernega dela pokojnine je tožena stranka pravilno upoštevala določbo 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Na podlagi te določbe vsaka pogodbenica določi znesek, ki ga mora izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, dopolnjene po svojih pravnih predpisih in skupno zavarovalno dobo.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3. ZGD-1 člen 591. ZPP člen 205, 205-3, 208, 208/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezno delovno mesto - pripojitev družbe - prekinitev postopka - izbris iz sodnega registra
Med postopkom je na pritožbeni stopnji prišlo do situacije, ki ima za posledico prekinitev postopka. Postopek je bil prekinjen po zakonu, ne glede na to, da deklaratorni sklep o prekinitvi postopka ni bil izdan. Toženi stranki samo zato, ker ni bil izdan sklep o prekinitvi in nadaljevanju postopka, niso bile kršene procesne pravice in ji ni bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. Po zakonu prekinjeni postopek se je nadaljeval, ko ga je z vložitvijo revizije prevzela družba, h kateri se je pripojila prvotno tožena stranka.
Zaposlitev, za katero se zahteva V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe, že na prvi pogled ni enaka zaposlitvi, za katero se zahteva VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe. Dodatno pa na razliko kaže tudi določitev stopnje zahtevnosti tako v odpovedani kot v ponujeni pogodbi o zaposlitvi.
Samo ponudba zaposlitve na drugem, neustreznem delovnem mestu nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je nezakonita, če delodajalec delavcu ponudi neustrezno zaposlitev, čeprav ima na voljo ustrezno prosto delovno mesto.
Tožeča stranka ob vložitvi zahteve ni izpolnjevala pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Tožeča stranka v obdobju od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982 ni bila obvezno zavarovana, prav tako v tem času tudi ni bila v delovnem razmerju. Zato gre v tem primeru za zavarovalno dobo, dopolnjeno po prenehanju obveznega zavarovanja, za katerega je prostovoljno plačala prispevke. Navedena doba se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je starostna pokojnina utemeljena z aktivnim 40 - letnim delom.
ZDSS-1 člen 6, 6/1-a, 53, 53/1, 53/2, 53/3. KPJS člen 45. ZPP člen 18, 339, 339/1, 354, 354/2.
kolektivni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - plačilo nadur
Če je nasprotni udeleženec v spornem obdobju ignoriral neenakomerno razporeditev delovnega časa, referenčno obdobje in omejitev polnega delovnega časa oziroma plačilo za presežne ure kot ure preko polnega delovnega časa (kar vse se je zatrjevalo v predlogu za odločitev v tem sporu), predstavlja to kršitev določb kolektivne pogodbe. Zato je spor, s katerim se uveljavlja takšna kršitev, kolektivni delovni spor.
ZMEPIZ-1 člen 80, 82, 83. ZPIZ-2 člen 6, 13, 14, 15.
status zavarovanca - pravnomočno urejeno razmerje - matična evidenca
Če je za isto obdobje naknadno vzpostavljena podlaga za zavarovanje s pravnomočno sodbo sodišča, se ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno razmerje, v katerega ni mogoče poseči. Delovno razmerje je bilo vzpostavljeno za obdobje, v katerem je bila tožeča stranka že vključena v obvezno zavarovanje kot samostojna podjetnica. S tem je istočasno izpolnjevala pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po dveh zavarovalnih podlagah. Ker je podlaga za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja prednostna, je bil tožeči stranki ta status pravilno priznan v spornem obdobju.
ZJU v 156. členu določa, da je lahko javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih in podobnih razlogov (poslovni razlog). Podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi v tem primeru predstavlja sprememba akta akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest (reorganizacija), kateri mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za njeno izvedbo, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev.