ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 118, 118/1. ZPIZ-2 člen 28, 28/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejša delavka - reintegracija - varstvo pred odpovedjo - pogoji za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Ker ZDR-1 varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga veže na izpolnitev pogojev za starostno upokojitev, ni razloga, da se pri tem ne bi upoštevalo znižanje starostne meje po 28. členu ZPIZ-2.
Pred odločitvijo o podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se od delodajalca pričakuje določena mera skrbnosti, med drugim tudi, da povpraša delavca, ali bo uveljavljal kake posebne ugodnosti. Delodajalec to možnost ima in delavca v tem oziru ne varujejo določbe o varstvu osebnih podatkov. Bistveno je, da delodajalec dobi informacijo, ali delavec izpolnjuje pogoje za znižanje starostne meje za upokojitev in ali jih namerava uveljaviti. Obveznost pridobitve izjave res ne določa noben predpis, vendar delodajalec na ta način ugotovi, ali delavec uživa posebno varstvo pred odpovedjo in se s tem izogne pravni negotovosti v postopku podaje odpovedi.
Tožena stranka sodno razvezo utemeljuje s tem, da ne razpolaga s prostim delovnim mestom, na katerega bi bilo tožnico možno razporediti. Navedena okoliščina, še zlasti ob dejstvu, da gre za večjega delodajalca in da zaposleni pri njej še vedno opravljajo kadrovsko dejavnost, ne more pretehtati nad varstvom pred izgubo opustitve, ki ga tožnica uživa kot delavka pred upokojitvijo. Namen tega varstva je ravno v tem, da tudi v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi takšnemu delavci brez njegovega soglasja delovno razmerje ne more prenehati. Drugih okoliščin, ki bi utemeljevale sodno razvezo, tožena stranka ni navajala.
Tožeča stranka in tožena zavarovalnica nista v razmerju delavec in delodajalec. Prav tako ne gre za primer spora iz drugega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj se ta določba ne nanaša na primere, ko naj bi bila zavarovalnica samostojno odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi jo povzročila zaradi "slabega pravdanja" v drugem sporu, oziroma za primere, ko njena odgovornost ne izhaja iz zavarovalnega razmerja med delodajalcem in zavarovalnico. Določba drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 namreč pomeni ureditev atrakcije pristojnosti delovnega sodišča za odškodninske spore iz istega škodnega dogodka, v katerem delavec (tožnik) zahteva odškodnino od svojega delodajalca, če je poleg delodajalca tožena tudi delodajalčeva zavarovalnica.
Zato ne gre za delovni spor, temveč za gospodarski spor iz 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), za katerega je pristojno odločati okrožno sodišče.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - sestavine sodbe - izrek sodbe - odločitev o stroških postopka - kdo plača stroške postopka - ugotovitvena odločba
Odločitev o stroških je sestavni del izreka sodbe, s katero je sodišče odločilo o zahtevi za sodno varstvo in mora vsebovati odločitev o tem, kdo plača stroške in kolikšni so (prvi odstavek 145. člena ZP-1).
V obravnavani zadevi je sodišče v izreku izpodbijane sodbe odločilo zgolj, da bodo stroški postopka odmerjeni v skladu s 7. točko 5. člena v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko 2. člena ZST-1. Kljub temu, da so v postopku nastali tudi drugi stroški, sodišče o teh v izpodbijani sodbi ni odločilo, ampak se je zgolj sklicevalo na določbe ZST-1, ki ne more biti podlaga za naložitev v plačilo drugih stroškov postopka o prekršku, razen sodne takse.
OZ člen 171, 171/1. ZDR člen 43, 43/1. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/1, 9/2.
odškodnina za nesrečo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Revizijski ugovori so neutemeljeni že zato, ker tožnica ni dokazala nastale škode (kot elementa odškodninske obveznosti), v tej povezavi pa tudi, da ji bo škoda v bodoče sploh nastajala. Tožnica tudi ni zatrjevala resnih razlogov (v skladu z 167. členom OZ) za to, da bi ji iz tega naslova lahko pripadala enkratna vsota, ki naj bi pokrila njeno bodoče prikrajšanje, niti verjetnosti, da bo do tega prikrajšanja sploh prišlo.
Glede na izkušnje pri čiščenju stroja in splošno znana dejstva o tem, kako je treba ravnati s podobnimi stroji, bi se morala tožnica zavedati, da je nevarno posegati v notranjost stroja (v katerem so nameščeni močni valji) med njegovim obratovanjem. Dejstvo, da stroj za pripravo sladoleda ni bil ustrezno tehnično pregledan, ne more vplivati na delež odškodninske odgovornosti toženke, saj napaka na stroju, ki bi prispevala k škodnemu dogodku, ni bila ugotovljena.
kršitev materialnih določb zakona - razlaga zakona - jezikovna razlaga - namenska (teleološka) razlaga - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu
Glede na to, da prvi odstavek 34. člena ZPrCP določa temeljno dolžnostno ravnanje, drugi odstavek pa zgolj alternativni način izpolnitve iste obveznosti, pri čemer se vsebina drugega odstavka v celoti navezuje na prvi odstavek 34. člena ZPrCP, voznik mopeda, ki ne nosi nikakršne zaščitne čelade, že po naravi stvari krši izključno temeljno dolžnost. Navedeno pomeni, da ni videti prav nobenega razloga, da bi se zakonodajalec pri sankcioniranju kršitve istega dolžnostnega ravnanja skliceval tudi na drugi odstavek 34. člena ZPrCP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042242
ZLNDL člen 5. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 3. SPZ člen 109.
nastanek etažne lastnine - večstanovanjska stavba - posamezen del stavbe - vknjižba lastninske pravice - veljavnost vknjižbe - skupni prostori - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Toženka je sporni prostor že ob zaključku gradnje spremenila v samostojno funkcionalno enoto, z ločenim vhodom in ločenimi odjemnimi mesti ter ga je od takrat imela v posesti in dajala v najem različnim društvom. Ta dejstva utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe ter da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe. Tožnica bi morala ob taki dejanski podlagi trditi in dokazati, da je bil sporni prostor kdaj kasneje spremenjen v skupni prostor ali da je toženka z njim kakorkoli drugače razpolagala. Vendar iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da temu ustreznih dejstev ni niti zatrjevala. Sodišče druge stopnje je zato pravilno zaključilo, da je na spornem prostoru kot posameznem delu stavbe pravna prednica toženke obdržala pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, zaradi česar zatrjevana materialnopravna neveljavnost vknjižbe njene lastninske pravice ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00007173
ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266/4. ZS člen 101, 101/2-5. ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2-7, 481.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb kadar je uveden sodni postopek - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb v primeru, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni pravnomočen - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
O predlogu za izdajo začasnih odredb v gospodarskih sporih, tekočih in bodočih, odločajo okrožna sodišča.
stroški postopka o prekršku - sklep o stroških - obvezne sestavine sodbe - sestavine izreka sodbe - kdo plača stroške postopka
Ker sodišče z izpodbijano sodbo ni odločilo o stroških postopka o prekrških in v izreku sodbe tudi ni odločilo, kdo je stroške dolžan plačati, je kršilo prvi odstavek 138. člena in prvi odstavek 145. člena ZP-1 na način iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker v pogodbi o zaposlitvi za določen čas razlog za sklenitev pogodbe ni bil naveden, je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. To posledično pomeni, da je bila sklenjena za nedoločen čas.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka - zavrženje zahteve - ustavitev postopka o prekršku - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku - plačilo polovične globe za prekršek
Treba je pritrditi stališču vrhovnega državnega tožilca, da je bila polovična globa plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, s tem pa je po določbi prvega odstavka 57.c člena ZP-1 ugasnila storilkina pravica zahtevati sodno varstvo.
preoblikovanje delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - poskusno delo - transformacija delovnega razmerja za določen čas
Glede na drugo točko prvega odstavka 68. člena ZJU je eden izmed razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca. Ta razlog mora biti v pogodbi o zaposlitvi za določen čas jasno in določno opredeljen, pri tem pa je bistveno, da ni navidezen. Nadomestni delavec mora odsotnega delavca tudi dejansko nadomestiti in izvrševati naloge iz opisa njegovega delovnega mesta. Pri tem pa ni nujno, da odsotnega delavca nadomesti prav na vseh nalogah, ki jih je ta opravljal pred odhodom, temveč da te naloge spadajo med naloge delovnega mesta, na katerem nadomešča drugega delavca.
Dejstvo, da je opravljal predvsem manj zahtevna dela, ni bistveno, saj se od delavca, ki je pričel z delom na novem delovnem mestu ne pričakuje, da bo že od vsega začetka opravljal tudi zahtevnejša opravila, predvsem upoštevajoč dejstvo, da je bil na tem delovnem mestu zaposlen zelo kratko obdobje. Pomembno je le, da te naloge - četudi so lažje - spadajo v delokrog odsotnega delavca.
invalidnost - postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - poklicna rehabilitacija - III. kategorija invalidnosti
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni bil star 55 let. Zato kot invalid II. kategorije ne bi imel nobenih pravic na podlagi invalidnosti razen, če bi se odločil za poklicno rehabilitacijo. Glede na to, da je pri njem podana preostala delovna zmožnost; da dela, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti ni več zmožen opravljati in da ni zmožen za delo v polnem delovnem času, je pravilna razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti.
Delodajalec mora delavcu invalidu zagotoviti delo z omejitvami, oziroma si ga mora posameznik, ki delo opravlja kot samostojni podjetnik, prilagoditi sam. Če to ni mogoče, lahko delodajalec delovnemu invalidu po predpisanem postopku odpove pogodbo o zaposlitvi, samostojni podjetnik pa mora prenehati opravljati svojo dejavnost.
ZLDSP člen 2, 3. SPZ člen 109. SZ-1 člen 190. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - nevknjižena lastninska pravica - posebni deli stavbe - prostori hišnega sveta - poslovni prostor
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je po 2. in 3. členu ZLDSP na posameznih delih stavb družbeno lastnino in s tem pravico uporabe in razpolaganja pridobil investitor gradnje. Tožena stranka je s predloženimi listinami izkazala, da je bila njena pravna prednica leta 1960 investitor gradnje večstanovanjske zgradbe, v kateri se nahaja sporni prostor. Pravilno je tudi materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da je lahko investitor in lastnik (tedaj imetnik pravice uporabe in razpolaganja) kljub drugačni projektni dokumentaciji pred prodajo posameznih delov stavbe kupcem, skupen del stavbe preoblikoval v samostojen posamezni del zgradbe. Po sedaj veljavnem 109. členu SPZ lahko to stori z enostranskim pravnim poslom, sodna praksa pa priznava tudi dejansko etažiranje, brez formalnega pravnega akta.
Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka že ob zaključku gradnje prostor, ki je bil sicer po projektni dokumentaciji namenjen sobi za sestanke hišnega sveta, spremenila v poslovni prostor s samostojnim vhodom in odjemnim mestom za električno in toplotno energijo, da je ta prostor imela v posesti od zaključka gradnje in ga je od leta 1967 oddajala različnim društvom. Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica le s predloženimi prodajnimi pogodbami od leta 1993 (manjkajo prve pogodbe, po katerih je pravica uporabe prešla od pravne prednice tožene stranke do družbe A., p. o.), projektno dokumentacijo, mnenjem projektanta in točkovanjem stanovanja iz leta 2014 (A7) ni uspela dokazati, da je pravna prednica tožene stranke res naknadno s prodajnimi pogodbami na etažne lastnike prenesla tudi pravico uporabe na spornem prostoru. Sodišče druge stopnje je tako pravilno odločilo, da je sporni del stavbe posebni del, da je pravna prednica tožene stranke na njem obdržala pravico uporabe in da se je na podlagi 5. člena ZLNDL njena pravica uporabe spremenila v lastninsko pravico.
ZDSve člen 2, 10. 12, 34, 34/1-4, 34/2, 36, 36/2. ZVDZ člen 58, 105, 105/4.
volitve v državni svet - število elektorjev interesnih organizacij
Za določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa se upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1).
Pravilno je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število elektorjev na ta način povezanih poklicnih organizacij mora torej ustrezati številu le enkrat upoštevanih članov (v kateri zvezi bo član upoštevan, je stvar dogovora med njimi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00005982
OZ člen 134, 180. ZPP člen 180, 184/2, 285, 367/5, 378, 379/1.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - navadna škoda - odškodninski zahtevek - verzija - prekluzija - sprememba tožbe - identiteta tožbenega zahtevka - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če stranka med postopkom poda nove trditve in to takšne, ki predstavljajo podlago drugega (drugačnega) zahtevka, kakor je bil uveljavljan s prvotno tožbo, tedaj ga sodišče več ne presoja v luči reševanja prvotnega zahtevka, marveč mora položaj reševati v skladu s pravili o spremembi tožbe. Povedano drugače: procesnega gradiva, ki predstavlja tako predrugačeno identiteto zahtevka, ni mogoče (in dopustno) reševati z uporabo pravil v prekluziji, marveč je treba najprej razjasniti, za kakšno inačico spremembe tožbe gre (se pravi: ali stranka uveljavlja nov zahtevek poleg ali namesto prvotnega zahtevka), nato pa je sodišče o predlagani spremembi tožbe dolžno procesno odločati.
predlog za dopustitev revizije - dokaz z zaslišanjem strank - materialno procesno vodstvo - branje izpovedbe iz drugega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Iz vsebine utemeljitve predloga po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja, da bi se obrambi porajal dvom v obtoženkino sposobnost razumevanja danega priznanja krivde, temveč le, kakšno je bilo njeno osebnostno oziroma psihično stanje v času storitve kaznivega dejanja. Obtoženkino obžalovanje in čustvena stiska zaradi postopka, v katerem se je znašla, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nista okoliščini, ki bi lahko vplivali na verodostojnost njenega priznanja krivde.
Obsojenka je imela dovolj časa, da je premislila o priznanju krivde, kakor tudi o posledicah priznanja. Res je sicer, da je njen tedanji zagovornik predlagal izvedenca, ki naj bi "opravil profil obdolženke", vendar je to storil na naroku za izrek kazenske sankcije, kar bi pomenilo tudi ob upoštevanju nalog, ki naj bi jih ta izvedenec opravil (ugotavljanje posledic, ki jih je kazenski postopek povzročil pri obdolženki), ter poudarjanje obžalovanja in kesanja, da gre za okoliščine, ki bi lahko vplivale na odmero kazenske sankcije. V postopku priznanja krivde, kakršnihkoli dvomov v sposobnost obdolženke prisostvovati na naroku ali razumeti posledice priznanja, namreč ni izražal in je bil on tisti, kot ugotavlja tudi sodišče, ki se je za priznanje zavzemal.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti sodišča druge stopnje - delegacija iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - obseg odločanja
Zgolj domneva, da bo Višje sodišče v Ljubljani v zvezi z razlago določbe 398. člena ZKP zavzelo drugačno pravno stališče, kot se zanj v pritožbi zavzema obdolženčeva obramba, ne more predstavljati drugega tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje sodišča druge stopnje, da je nasprotna tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek toženca v višini 35.000 EUR, zaradi litispendence nedopustna.