nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - obličnost predloga za kazenski pregon in ovadbe - pravočasnost predloga za pregon
Nižji sodišči sta ugotovili, da pooblastilo oškodovane družbe navedenima zaposlenima izhaja iz pogodbe o zaposlitvi za poslovodjo oziroma oddelkovodjo trgovine. Po pojasnilu družbe in predloženem opisu delovnih nalog so ti zaposleni, med drugim, zadolženi, da skrbijo in varujejo ter upravljajo s premoženjem v trgovini, kar zajema tudi podajo predloga za pregon. Sodišče je izpolnjenost procesne predpostavke dodatno utemeljilo z ugotovitvijo, da je oškodovana družba za obsojenca kot storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom na narok, vročenim dne 1. 9. 2022, zaradi česar se glede na določilo prvega odstavka 52. člena ZKP šteje za pravočasnega tudi predlog za pregon podan na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, ko je nanj pristopil pooblaščenec G. G. in priložil pooblastilo oškodovane družbe.
Glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZKP je sodišče tudi v zvezi s tem dejanjem dodatno utemeljilo, da je oškodovana družba za storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok na glavno obravnavo dne 30. 8. 2022, zaradi česar je predlog za pregon, podanem na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, na katerega je pristopil H. H. in priložil pooblastilo oškodovane družbe, na tej podlagi štelo za pravočasnega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00086246
KZ-1 člen 173, 173/3, 174, 174/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - konkretizacija zakonskih znakov - zloraba položaja - pomanjkljiva obrazložitev - dokazna ocena - izpovedbe prič - dokazna ocena verodostojnosti prič
Pravilno je stališče sodišča, da na uradne zaznamke obsodilne sodbe ni mogoče opreti, vendar pri tem ni mogoče zanikati njihove kontrolne funkcije v postopku; na njihovi podlagi je mogoče preverjati verodostojnost oškodovank v okviru zaslišanja v preiskavi.
Ne glede na to, da sta sodbi sodišča prve in druge stopnje celota, pri čemer lahko obrazložitev sodišča druge stopnje dopolnjuje nepopolno obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje, v obravnavani zadevi povsem izostalih oziroma izvotljenih razlogov prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče, kljub podrobnejši opredelitvi, ni moglo nadomestiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085482
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/1-b, 267/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
dopuščena revizija - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - kondikcijski zahtevek - posledice ničnosti - pravila vračanja - nadomestilo za uporabo - glavnica - obresti - obogatitev
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za predhodno odločanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.
OZ člen 5, 101, 103, 239, 239/1, 300, 300/1. ZPP člen 378.
dopuščena revizija - upniška zamuda - depozit - položitev kupnine pri prodaji nepremičnine - neizpolnitev dvostranske pogodbe - dobra vera in poštenje - odstop od dvostransko neizpolnjene pogodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - zavrnitev revizije
Pravilna je presoja, da je s položitvijo kupnine pri notarki prenehala obveznost toženke. Takrat bi tožnik moral prostovoljno plačati davek in overiti podpis na prodajni pogodbi ter prevzeti kupnino pri notarki, da bi ga lahko šteli za pogodbi zvesto stranko. Zgolj tožnikovo prepričanje, da je bil prevaran glede vrednosti nepremičnine, ni utemeljen razlog za ne-nastanek upnikove zamude po prvem odstavku 300. člena OZ. Z neizpolnitvijo svojega dela obveznosti in nesodelovanjem pri prevzemu toženkine izpolnitve je tožnik je tožnik prišel v upniško zamudo in izgubil možnost, da pogodbo razdre. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) in skrbnosti ravnanja v obligacijskih razmerjih (6. člen OZ) bi bilo stališče, da je s toženkinim umikom depozita popustil učinek upniške zamude in je oživela pravica do razdora pogodbe.
ZD člen 64, 76. OZ člen 365, 369. ZPP člen 184, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pisna oporoka pred pričami - neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - sprememba tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za izpodbijanje oporoke - pretrganje zastaranja - zastaranje zahtevka - formalna veljavnost oporoke - napaka v obličnosti oporoke - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali tožba s tožbenim zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke pretrga zastaralni rok iz 76. člena Zakona o dedovanju? Ali je z vložitvijo takšne tožbe pretrgano zastaranje tudi za podredni oblikovalni tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot prvotno postavljeni ugotovitveni tožbeni zahtevek?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 124. ZVEtL-1 člen 31, 31/2, 31/3, 31/6.
vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba pravnih dejstev - ohranitev že vpisanih pravic - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti postopka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče prve stopnje kršilo načelo legalitete in 31. člen ZVEtL‑1 s tem, ko je v zemljiškoknjižnem postopku dopustilo prenos zaznambe urejanja prostora na novoustanovljene posamezne dele stavbe v etažni lastnini, čeprav iz listine, ki je podlaga za vpis etažne lastnine izhaja, da se ta zaznamba ohrani na parceli in omejuje tudi stavbo (ne pa posameznih delov stavbe), ter ali je sodišče druge stopnje zagrešilo isto kršitev, s tem ko kršitve kljub pritožbi ni saniralo?
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - dovoljenost ugovora - laičen ugovor - laična pritožba - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama
Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (med katere sodi tudi odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče) stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP), in da če vlogi ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 215, 218, 218/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - ugovor že razsojene stvari - zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je (nekdanji) sodnik sodišča, pristojnega za odločanje, stranka postopka. Okoliščina, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti in nekdanji sodnik Okrajnega sodišča v Murski Soboti, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v Murski Soboti, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, ki pri presoji zastaranja tožbenega zahtevka glede zamudnih obresti ni upoštevalo 3-letnega zastaralnega roka?
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - sprememba zakona med postopkom - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - potrebe otrok in zmožnosti staršev - določitev višine preživnine
(Slabše) osebnostne in starševske lastnosti enega od staršev, zaradi katerih starša nista (povsem) enako primerna za varstvo in vzgojo otrok, v konkretnih okoliščinah ne morejo nagniti tehtnice v prid odločitvi, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo le enemu od staršev. Popolna uravnoteženost starševskih kapacitet je ideal, ki v realnem življenju pogosto ali celo praviloma ni izpolnjne. Vprašanje torej ni, ali sta starša enako primerna za vzgojo in varstvo, ampak, ali je odklon od ideala takšen, da bi to lahko ogrozilo otrokovno korist.