ZOdv člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4.
trajno presežni delavec - ocenjevanje delavcev - komisija
Ker pravilnik tožene stranke ni predvideval obveznega skupnega posvetovanja oziroma glasovanja komisije, ki je ocenjevala delovno uspešnost delavcev v postopku ugotavljanja trajnih presežkov, je ocenjevalni postopek potekal zakonito, če je delavce najprej ocenil njihov neposredno nadrejeni delavec (predsednik komisije), ki je podpisal ocenjevalni list, nato pa so ocenjevalne liste podpisali tudi ostali člani komisije, ki so se s predlogom nadrejenega strinjali.
1. Če je imetnica tekočega računa preklic odjave čekov podpisala po pomoti (želeč le odjaviti čeke), ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja, in mora nositi posledice takšnega ravnanja. Od banke oz. njenih uslužbencev, čeprav morajo ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ni mogoče pričakovati, da se bodo seznanjali z razlogi za preklic prijave čekov in preverjali, ali izpolnjeni obrazec ustreza volji imetnika tekočega računa. 2. S tem ko je toženka izdala ček, v katerem je pustila rubriko, v katero bi morala zapisati remitenta, neizpolnjeno, je pristala na to, da bo oseba, ki ji je ček izročila, le-tega prenesla nekomu tretjemu. V skladu z določbo tretjega odstavka 5. člena ZČ velja ček brez navedbe osebe, kateri naj se plača (remitenta), za ček na prinosnika. 3. Glede na določbo 1. odstavka 14. člena ZST oprostitev plačila sodnih taks po nastanku taksne obveznosti (oz. za nazaj) ni možna. Če toženka dejansko ni vedela, da vložitev pritožbe zoper sodbo, povzroči nastanek taksne obveznosti, takšne nevednosti ni mogoče razlagati v njeno korist, saj se šteje, da vsi subjekti poznajo pravna pravila. Kakor hitro bi namreč dopustili, da se vsak uspešno sklicuje na nepoznavanje prava, bi s tem onemogočili vsako delovanje pravnega sistema.
Starši imajo dolžnost preživljati otroke na način, da za pridobitev preživninskih sredstev storijo vse, kar je v njihovi moči. To načelo pride v poštev toliko bolj, če gre za preživljanje mladoletnega otroka.
Zmotno je stališče pritožnika, da v postopku zavarovanja ne prihajajo v poštev določbe ZPP, ki se nanašajo na (negativno) procesno predpostavko pravnomočno razsojene stvari. Ni pomembno, da omenjene okoliščine v predlogu v zadevi XII Pg 32/2001 niso bile zatrjevane (do upnikove replike na dolžnikov odgovor na pritožbo) in da sodišče nanje zato tudi ni moglo opreti svoje odločitve. Pravnomočnost namreč zajema vsa dejstva, ki v pravnem in dejanskem pogledu opredeljujejo historični dogodek, na katerem temelji zahtevek za pravno varstvo.
ZZZPB člen 56, 56/2, 56/2-1, 56/2-2, 56, 56/2, 56/2-1, 56/2-2.
štipendijska pogodba
Ker tožnica ni dokazala, da se v šolo vozi (vpisana je bila v srednjo šolo v Črnomlju, kjer ima tudi stalno bivališče), je za odločitev o pravici do izplačevanja štipendije iz sredstev za zaposlovanje za leto 1996/97 odločilno le dejstvo, da je v tožničinem primeru prišlo do začasnega preseganja premoženjskega cenzusa iz 1. alinee 2. odst. 56. člena ZZZPB, ker so družinski prihodki presegali določen cenzus. Le v primeru, če bi se tožnica v šolo vozila, bi cenzus glede dohodka na družinskega člana znašal 130 % zajamčene plače po zakonu. Ker pa se tožnica v šolo ni vozila, je sodišče pravilno upoštevalo cenzus 100 % zajamčene plače, ki ga je tožnica presegala in utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas
Delovno razmerje za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela je sklenjeno v nasprotju z zakonom, če delodajalec javno ne objavi prostega delovnega mesta. (9. čl. ZDR).
Dejstvo, da je tožnik zaprosil za razrešitev z delovnega mesta direktorja zaradi zdravstvenih težav, ne pomeni hkrati privolitve v prenehanje delovnega razmerja, ki mu je prenehalo kot trajno presežnemu delavcu. Gre le za odstop s funkcije direktorja, ne pa za pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja in tako mu pripada pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, saj mu delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji oz. krivdno.
Za obveznosti nekdanjih sekretariatov za obrambo pri takratnih občinah odgovarja zakoniti pravni naslednik teh organov, to je Republika Slovenija, ne pa tudi občine, ki so nastale po uveljavitvi Zakona o lokalni samoupravi.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 169, 169/2, 337, 337/1, 169, 169/2, 337, 337/1.
zavrnitev predloga - razlog - predložitev listine - pritožbena novota
V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev tožnica sicer zatrjuje, da prejema zgolj 40.000,00 SIT pokojnine in da ji napovedi za odmero dohodnine sploh ni bilo treba vložiti. Vendar ker ne zatrjuje, da teh novot brez svoje krivde ni mogla navesti že pred izdajo izpodbijanega sklepa, jih v pritožbi ne more več uveljavljati. Enako velja glede pritožbi priloženih listin, ki potrjujejo te njene nove navedbe (in ki bi jih morala predložiti že s predlogom za taksno oprostitev).
Ker tožena stranka tožniku ni omogočila, da bi do prenehanja delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije izrabil celotni dopust iz tekočega leta 1996, tožniku pripada odškodnina zaradi neizkoriščenega dopusta.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 66, 66-1, 67, 67/1.
disciplinski postopek - mnenje sindikata
Dolžnost delodajalca zahtevati mnenje sindikata o ugovoru delavca zoper sklep disciplinske komisije prve stopnje se nanaša le na sindikat, organiziran v podjetju. Tožena stranka s tem, ko o ugovoru tožnika ni obvestila sindikata in od njega zahtevala mnenja, ni kršila določb disciplinskega postopka. Sindikata pri toženi stranki v času disciplinskega postopka zoper tožnika še ni bilo, od sindikata izven podjetja, katerega član je bil tožnik, pa delodajalec mnenja ni bil dolžan zahtevati.
Ker so bile terjatve tako iz naslova regresa za leto 1995 kot jubilejne nagrade ugotovljene v času po potrjeni prisilni poravnavi nad toženo stranko, zanje veljajo pogoji prisilne poravnave. V skladu z določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL ima prisilna poravnava pravni učinek tudi glede terjatev, ki se naknadno ugotovijo. Zato bi moralo sodišče po določbi 3. tč. 64. člena ZPPSL, potem ko je ugotovilo obstoj tudi ostalih vtoževanih tožničinih terjatev, te naložiti v plačilo toženi stranki v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave.
Sklep o zaključku stečajnega postopka že po logiki stvari same ne more vsebovati odločitve o izločitvi sorazmernega dela sredstev iz razdelitvene mase za zavarovanje poplačila prerekanih terjatev. Če sta razloga za zaključek stečajnega postopka, da zaradi vnovčenja ni več stečajne mase, zaradi delitve sredstev pa tudi razdelitvene ne več, mora sklep vsebovati konkretne podatke o prihodkih in odhodkih stečajnega dolžnika.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 201, 201/1, 154, 154/1, 192, 192/1, 201, 201/1.
vzročna zveza - deljena odgovornost - višina odškodnine
Pokojni toženca ni napadel, dejstvo, da ga je pričakal s kijem in morebitna njegova namera, pa ni v vzročni zvezi s poškodbo, ki jo je pokojnemu prizadejal toženec. Višina odškodnine 2.500.000,00 SIT za sina in enako za zunajzakonsko partnerico.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 1, 1. ZFPPod člen 25, 27, 27/4, 25, 27, 27/4.
prenehanje družbe - družbena pogodba - pravno nasledstvo - davčni postopek
1. Glede družbenikov družbe, ki je prenehala po določbi 1. odstavka 27. člena ZFPPod se v skladu z določbo 4. odstavka 27. člena ZFPPod šteje, da so podali izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD, to je, da so poplačane vse obveznosti družbe in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, so torej, glede njenega premoženja (aktive in pasive), pravni nasledniki družbe že po samem zakonu. 2. Okoliščina, da za zapadlo in neplačano davčno obveznost družbe namesto družbe, ki je prenehala obstajati, odgovarjajo njeni pravni nasledniki, terjatve iz naslova neplačanih davkov ni spremenila v kakšno drugo terjatev. Davčne obveznosti pa ne morejo biti predmet civilnopravnega spora, o katerem bi odločalo sodišče v pravdnem postopku.
Toženec je pridobil stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju, zato kasnejša nezakonita dodelitev drugega stanovanja ne more povzročiti izgube pravnega varstva v obsegu, ki bi ga imel na prejšnjem stanovanju.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 1, 1. ZFPPod člen 25, 27, 27/4, 25, 27, 27/4.
prenehanje družbe - družbena pogodba - pravno nasledstvo - davčni postopek
1. Glede družbenikov družbe, ki je prenehala po določbi 1. odstavka 27. člena ZFPPod se v skladu z določbo 4. odstavka 27. člena ZFPPod šteje, da so podali izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD, to je, da so poplačane vse obveznosti družbe ... in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, so torej, glede njenega premoženja (aktive in pasive), pravni nasledniki družbe že po samem zakonu. 2. Okoliščina, da za zapadlo in neplačano davčno obveznost družbe namesto družbe, ki je prenehala obstajati, odgovarjajo njeni pravni nasledniki, terjatve iz naslova neplačanih davkov ni spremenila v kakšno drugo terjatev. Davčne obveznosti pa ne morejo biti predmet civilnopravnega spora, o katerem bi odločalo sodišče v pravdnem postopku.