lokacijsko dovoljenje - poseg v prostor - upravičenost razpolaganja z zemljiščem
Če se lokacijsko dovoljenje nanaša na poseg v podstrešje, bi lahko tožnik, glede na takrat veljavni Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82) - 68. člen, ugovarjal, da so se poslabšali njegovi pogoji bivanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21900
KZ člen 111, 111/1-4.ZKP člen 420, 420/2.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - izvajanje dokazov - zagovor soobdolženca kot dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker obtoženci niso bili obravnavani kot sostorilci kaznivega dejanja, temveč so bili obtoženi in nato obsojeni, da je vsak od njih storil nadaljevano kaznivo dejanje, je neutemeljeno stališče, da je s tem, ko je senat odločal o ugovoru zoper obtožnico, ki ga je vložil zagovornik enega od obtožencev, pretrgano zastaranje kazenskega pregona tudi glede ostalih dveh obtoženk.
Ker odločitev sodišča o ugovoru zoper obtožnico predstavlja procesno dejanje za pregon storilca zaradi storjenega kaznivega dejanja, saj pred pravnomočnostjo obtožnice ni mogoče razpisati glavne obravnave zoper obtoženca, se s tem pretrga zastaranje kazenskega pregona.
Zagovor soobtoženk je le eden izmed dokazov, na katerih temelji sodba in je - kot tudi ostali dokazi - predmet proste presoje, na katerega se sodišče, če je bilo zaslišanje soobtoženk opravljeno v skladu s procesnimi določbami, lahko opre.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da sodišči nista razčistili obsojenčeve vloge v gospodarskih subjektih, ki sta delo dejansko opravljala, zagovornik oporeka pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21890
KZ člen 25, 27, 27/2, 311, 311/2.ZKP člen 364, 364/9, 365, 365/3, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - sostorilstvo - objektivni element sostorilstva - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - subjektivni element sostorilstva - dogovor - pomoč - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sprememba po uradni dolžnosti
Prispevek je odločilen (25. člen KZ), če brez njega sostorilci, ki so uresničili zakonske znake storjenega kaznivega dejanja, teh ne bi uresničili na takšen način, kot se nam kaže v obravnavanem življenjskem primeru, torej tako kot so jih uresničili v okviru dejanskih okoliščin, ki so bile dane v času izvrševanja kaznivega dejanja (na primer: po vnaprej dogovorjenem načrtu).
Ravnanje, ki je časovno locirano po dokončanem kaznivem dejanju ali celo po nastanku prepovedane posledice, že po naravi stvari ne more predstavljati niti uresničenja zakonskih znakov kaznivega dejanja niti odločilnega prispevka k njihovi uresničitvi (sostorilstvo), niti tako ravnanje ne more predstavljati nobene od oblik udeležbe.
Očitek subjektivnega elementa sostorilstva v opisu dejanja mora biti jasno izražen, na primer z besedami "dogovor o skupni storitvi kaznivega dejanja ali dogovor, da bodo skupaj storili kaznivo dejanje, tako da si razdelijo delo", ali še boljše s kratko vsebino konkretnega dogovora, ki kaže na to, da je obdolženec kaznivo dejanje, pri katerem je sodeloval, štel za svoje. Stvar razlogov sodbe pa je dokazanost tega očitka.
To, da sta obtoženca neznanima storilcema kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo vnaprej zagotovila prevzem in prevoz ilegalcev, ki bodo spravljeni čez mejo, predstavlja psihično podporo, pomoč storilcema, ki je objektivno prispevala k storitvi kaznivega dejanja. Taka vnaprejšnja obljuba predstavlja enega od v zakonu primeroma naštetih oblik pomoči (2. odstavek 27. člena KZ).
V primeru, ko ravnanje obtoženca ni kaznivo dejanje, sodišče prve stopnje pa obtoženca oprosti obtožbe, ker ni dokazano, da je storil dejanje, katerega je obtožen (3. točka 358. člena ZKP), zakon pritožbenemu sodišču ne dopušča, da po uradni dolžnosti spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da izreče oprostilno sodbo, ker obtožencu očitano dejanje po zakonu ni kaznivo (1. točka 358. člena ZKP).
ZPP člen 313, 313/1, 313/3, 320, 320/2, 332, 333, 333/2, 339, 339/1, 385, 428, 428/1, 428/3, 429.ZIZ člen 15.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - motenje posesti - paricijski rok - izpolnitev obveznosti po sklepu o motenju posesti - pritožba - pravnomočnost in izvršljivost - začetek teka roka za vložitev predloga za izvršbo - vročitev sodne odločbe
Rok za izpolnitev obveznosti po sklepu o motenju posesti prične teči po vročitvi sklepa sodišča 2. stopnje stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Po izteku tega paricijskega roka pa začne teči 30-dnevni prekluzivni rok, v katerem lahko upnik vloži predlog za izvršbo.
Uveljavljena kršitev postopka in neizvedba predlaganega dokaza še ne predstavljata podlage za zaključek, da se bo postopek ureditve stikov z otrokom očitno lažje izvedel oz. da gre za tehtne razloge.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 5, 5/2, 249, 249/1, 307, 334, 340, 340/1-1, 342, 442, 442/1.
izvedensko mnenje - vročitev izvedenskega mnenja strankam - skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - načelo kontradiktornosti - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata
V obravnavani kazenski zadevi je sodišče pisno odredbo, s katero je določilo izvedenca, vročilo strankam (okrožnemu državnemu tožilcu, obsojencu in zagovorniku), zagovorniku pa je poslalo tudi izvod izvedenskega mnenja, čeprav ZKP tega sodišču ne nalaga. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje s tem, ko ni poslalo izvoda izvedenskega mnenja obsojencu, ni kršilo njegove pravice do obrambe.
Sodišče prve stopnje je pričo vabilo na glavno obravnavo, vendar vročitev ni bila uspešna, saj se je priča z znanega naslova odselila, po poizvedbah pri oddelku za centralni register pa se je ugotovilo, da je še vedno prijavljena na znanem naslovu. Na podlagi navedenega je sodišče pravilno uporabilo določbo 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP in brez soglasja strank prebralo izpovedbo te priče, zatem pa zavrnilo dokazni predlog po njenem neposrednem zaslišanju. Seveda pa izjema te vrste ne sme poseči v obdolženčevo pravico do obrambe oziroma pravico, da se mu omogoči tekom postopka priči postavljati vprašanja in dajati pripombe na njeno izpovedbo (334. in 342. člen ZKP).
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - pravilno (v redu) vabljenje - sprememba obtožbe
Pravilno (v redu) vabljenje obdolženca predpostavlja, da mu je bilo vabilo vročeno v skladu z določbami XII. poglavja ZKP in da je vsebina vabila pravilna in popolna.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Z izpodbijanjem pravilnosti ugotovljene krivdne oblike zaradi domnevnega neupoštevanja ene od po njegovem pomembnih okoliščin zagovornik oporeka popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
S tem ko je po mnenju obsojenca pritožbeno sodišče pri določitvi posamezne kazni oziroma pri izreku enotne kazni premalo upoštevalo zmanjšano kriminalno količino, ki se očita temu obsojencu, ni kršilo kazenskega zakona, oziroma obsojenčevo nestrinjanje z višino izrečene kazni ne predstavlja razloga, iz katerega se sme po Zakonu o kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti.
povrnitev negmotne in gmotne škode - višina denarne odškodnine - poklicna bolezen - prevlarna azbestoza - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - izguba na zaslužku - predčasna upokojitev s polno pokojnino - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Odmera pravične denarne odškodnine za negmotno škodo.
Ker je prišlo do tožnikove predčasne upokojitve na podlagi njegove pravice do izbire in njegove lastne odločitve, je ta odločitev povzročila tudi razliko med plačo, ki bi jo prejemal, če bi še delal, in med pokojnino. Pri nastanku te razlike ni nedopustnega ravnanja toženih strank in zato tudi ne vzročne zveze med škodo in takim ravnanjem.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pouk o dolžnosti napovedi pritožbe
Pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, ki ga sodnik poda po razglasitvi sodbe, mora biti glede bistvene vsebine v celoti vpisan v zapisnik o glavni obravnavi in mora vsebovati: dolžnost napovedi pritožbe, rok, v katerem jo je treba napovedati in posledice, če pritožba na določen način in v določenem roku ne bo napovedana.
opredelitev pravdne stranke - zavarovalnica kot pravdna stranka - firma - območna enota zavarovalnice - pravna osebnost podružnice - sedež zavarovalnice - dovoljenost pritožbe
Če je vlagatelj pritožbe pravilno navedel firmo tožene zavarovalnice in ta firma ne vsebuje tudi sedeža družbe, z dodatno navedbo napačnega sedeža v uvodu pritožbe (sedeža podružnice - ki res nima lastnosti pravne osebe) ni označil druge osebe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče ne presoja ustreznosti kazenske sankcije, ki je izrečena v okviru razpona, kot ga za posamezno kaznivo dejanje določa KZ, saj je to zgolj pritožbeni razlog (4. točka 370. člena ZKP).
ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.ZOR člen 154, 174, 174/1, 611.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pravno mnenje - povzročitev škode - objektivna odgovornost države - odgovornost delodajalca - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sklep o pravdnih stroških - prostovoljno sodelovanje z varnostno obveščevalno službo (VOS)
Tožničino sodelovanje z varnostno obveščevalno službo, v smislu zbiranja informacij in dajanja podatkov, je bilo prostovoljno in bi ga lahko kadarkoli prekinila. Tožene stranke zato, po ugotovitvi, da pogodbeni temelj ni bil podan, ni mogoče šteti za tožničinega delodajalca. Ker se je tožnica po lastni, prostovoljni odločitvi spustila v početje, ki je imelo zanjo po njenem zatrjevanju škodljive posledice, odgovornosti za njeno škodo ni mogoče naprtiti toženi stranki.
povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vpliv poklica oškodovanca na odmero odškodnine - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje
Na odmero odškodnine ne vpliva poklic oškodovanca kot tak, temveč v povezavi s posledicami in prikrajšanji, ki jih oškodovanec zaradi škodnega dogodka trpi v poklicnem življenju.
ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - trajanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ravnanje, h kateremu je sodišče zavezano z določbo 2. odstavka 200. člena ZKP, se presoja glede na čas trajanja pripora od njegove odreditve dalje in ne v povezavi s trajanjem pripora v drugi kazenski zadevi.