Ker izpodbijani pravnomočni del odločitve o zahtevku ne presega v zakonu določene denarne vrednosti, revizija ni dovoljena, zato jo je moralo revizijsko sodišče zavreči.
Pritožba je enovito pravno sredstvo, o katerem se praviloma odloči z eno odločbo. Kot za vse vloge velja tudi za pritožbo stališče pravne teorije in sodne prakse, da za veljavnost vlog ni pomemben naslov (vloge) ampak njena vsebina.
Po določilu 350. člena ZPP mora pritožba obsegati (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v njenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika.
Pritožba glede na določilo prvega odstavka 351. člena ZPP ni popolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija (torej razlog iz 1. točke spredaj), ali če ni podpisana (4. točka zgoraj). To pomeni, da pritožba ni nepopolna, če ne vsebuje drugih sestavin (iz 2. ali 3. točke spredaj), ki so očitno dispozitivne narave.
Da bi tožniku nastali stroški po krivdi tožene stranke ali po naključju, ki se je primerilo toženi stranki, ne morejo izkazovati tožnikove navedbe, ki se nanašajo le na razloge za umik tožbe.
povrnitev negmotne škode - višina denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ob upoštevanju le subjektivnega merila ni mogoče odmeriti objektivizirano pravične odškodnine, saj vsak oškodovanec lastno škodo doživlja kot edino zanj pomembno. Zato je treba odmeriti odškodnino z upoštevanjem vrste in stopnje kvalitativne spremembe življenja več oškodovancev, zlasti takih s podobnimi telesnimi poškodbami, in opraviti kvantitativne primerjave višine odmerjene odškodnine.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenja
Ker investitor pred pričetkom gradnje ni pridobil ustreznega dovoljenja, tega pa bi moral imeti, tudi če gre za nadomestno gradnjo, so bili izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa odstranitve objekta.
Odločanje o obveznosti prenosa zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jo določa 5. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ni stvar odločanja v denacionalizacijskem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče preizkusi le tiste kršitve zakona, ki jih vložnik jasno in določno uveljavlja. To stori tako, da navede posamezno kršitev iz 1., 2. ali 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, kot jih določajo členi 371 in 372 ZKP, v zvezi z zatrjevanimi kršitvami pa mora navesti tudi konkretna dejstva in okoliščine, v zvezi s katerimi naj bi bila zatrjevana kršitev podana.
vročanje pisanj - vročitev sodbe obdolžencu - nadomestna vročitev - odklonitev sprejema pisanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - razlogi sodbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja
Sodišče druge stopnje je potrdilo dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni dvoma, da silobran na strani obsojenca ni bil podan, posebni razlogi o njegovem neobstoju v sodbi sodišča druge stopnje niso bili potrebni.
Sodišče druge stopnje se je opredelilo do vseh dokazov, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, in jih ovrednotilo. Iz presoje posameznega dokaza je zato ob uporabi argumenta a contrario mogoče sklepati, kako so bili presojeni nasprotni dokazi in zakaj niso bili upoštevani.
Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče v primeru, da je na glavni obravnavi ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi, opis dejanja ustrezno spremeni, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis ugodnejši za obsojenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21140
KZ člen 63, 69.ZKP člen 371, 371/1-7.
varnostni ukrepi - odvzem predmetov - vrnitev zaseženega predmeta - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predmet obtožbe ni rešen v celoti
Državno tožilstvo ni predlagalo izreka ukrepa odvzema zasežene lovske puške, niti ga ni izreklo sodišče. Zasežena stvar v tem primeru ni bila predmet obtožbe, zato sodišče o njej ni odločilo in zaradi tega ni podana kršitev po 7. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. V takem primeru lahko obsojenec od sodišča zahteva vrnitev zasežene puške.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja v sklepu o podaljšanju pripora - obstoj utemeljenega suma - varnost ljudi
Če je že vložen obtožni predlog, v sklep o podaljšanju pripora ni treba še enkrat povzemati opisa tega kaznivega dejanja, pač pa zadošča, da se sodišče v sklepu sklicuje na opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu.
Pri podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga sodišče ne more presojati verodostojnosti posameznih dokazov, ker to lahko stori le na glavni obravnavi. Ocenjuje le, če je zadosti dokazov za utemeljen sum.
URS člen 20, 20/1, 20/2.ZKP člen 202, 202/2, 420, 420/2, 427.
pripor - varnost ljudi - posredno ogrožanje varnosti ljudi - oškodovanje državnega premoženja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Morebitna neuspešnost upravnih organov pri izvajanju ukrepov, ki bi osumljencu preprečevali izvrševanje kaznivega dejanja, katerega je utemeljeno sumljiv, ne more biti razlog za poseg v osebno svobodo.
davek od dobička pravnih oseb za leto 1996 - znižanje davčne osnove za višino obračunanih obresti od obveznic Republike Slovenije za neizplačane devizne vloge
Davčna osnova se zmanjšuje za obračunane obresti od dolgovanih in kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995 izdale RS oziroma občine.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - upravičenost do denacionalizacije
Ni podlage za denacionalizacijo, če je pravica uporabe na stavbnem zemljišču prenehala z odločbo občine na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 19/76) in je bila tudi izplačana ustrezna odškodnina, ni na prenehala na podlagi predpisa iz 9. točke 3. člena ZDen.
dovolitev priglašenih del - razpolaganje z zemljiščem
Začasna odredba, izdana v pravdnem postopku, ki prepoveduje kakršnokoli spremembo stanja na sporni parceli, in še velja v času odločanja upravnega organa o dovolitvi priglašenih del, omejuje razpolaganje z zemljiščem, na katerem naj bi stal objekt.
davek od dobička pravnih oseb - zmanjšanje davčne osnove
Davčno osnovo davčnih zavezancev za leto 1996 je mogoče zmanjšati za obračunane obresti od dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev le, če so bili izdani do 8.4.1995.