Dejstva in okoliščine, na katere upravni organ opira svojo odločitev, se lahko dokazujejo tudi z listinami arhivskega gradiva - tudi z anagrafom, ki je listina registra prebivalcev, ki ga je vodila italijanska oblast za območja pod takratno italijansko oblastjo.
ara - vrnitev dvojne are - začetek teka zamudnih obresti
Pogodba o ari je akcesorna pogodba o premoženjski koristi, ki jo pogodbenik izroči sopogodbeniku ob sklenitvi glavne pogodbe. Če je za neizpolnitev glavne pogodbe odgovoren pogodbenik, ki je aro prejel, mora v primeru, ko je njegov sopogodbenik izbral to sankcijo (drugi odstavek 80. člena ZOR), vrniti aro in poleg tega plačati še en znesek are (oziroma "vrniti dvojno aro").
Zamudne obresti, ki jih mora tak pogodbenik plačati skupaj z glavnico iz stranske pogodbe o ari, če je bila dana v denarju, tečejo za prejeti znesek are od dneva njenega prejema, za drugi del dvojne are pa od dneva, ko bi moral izpolniti svojo pogodbeno obveznost iz glavne pogodbe.
Upravni spor je mogoče sprožiti tudi v primeru molka upravnega organa prve stopnje in upravnega organa druge stopnje pod pogoji 2. in 3. odstavka 26. člena ZUS. Vendar pa je mogoče tako tožbo vložiti le do takrat, dokler molk organa resnično traja in dokler ni izdan upravni akt, zoper katerega ima stranka možnost uporabiti pravno sredstvo, če z njim ni zadovoljna. Namen pritožbe zaradi molka upravnega organa prve stopnje in tožbe v smislu določb 26. člena ZUS je namreč izdaja upravnega akta o zahtevi stranke in le do izdaje takega akta velja zakonska fikcija, da je izdan negativni upravni akt.
ZTPDR člen 62, 362/1.URS člen 22. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP (1977) člen 394, 394/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - postopek pred komisijo za pritožbe - opustitev vabila - absolutna bistvena kršitev postopka
Po mnenju revizijskega sodišča gre vedno za absolutno kršitev postopka, če delavcu zaradi opustitve vabila ni bilo mogoče izkoristiti zakonsko dane pravice, da je navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor in se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Pri tem je vseeno, ali gre za uresničitev sklepa delavskega sveta ali pa za disciplinski postopek, saj ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja ali uporabe materialnega prava, ampak gre za osnovno pravico "imeti možnost dati izjavo in biti slišan". To pomeni, da pri problemu vabljenja ne gre za vprašanje pravilnosti odločanja, ampak samo za vprašanje poštenosti postopka. V vsakem primeru je posebej treba ločiti, ali gre za vsebinske ali samo formalne pomanjkljivosti. Vsebinske pomanjkljivosti so vedno absolutnega značaja, saj pomenijo poseg v pravico, glede formalnih pa je za vsak primer posebej treba ugotavljati, ali so preprečile uveljavitev načela enakega obravnavanja (pravice) ali ne.
delovno razmerje v državnih organih - odločitev zdravniške komisije I.stopnje - skrajšan delovni čas - prikrajšanje pri plači
Pravna in zakonita osnova za revidentov skrajšani delovni čas v spornem obdobju zato ni bilo obvestilo predstojnika tožene stranke svoji enoti, ampak izvida in mnenji zdravniške komisije I. stopnje. Revident je imel, kar je bilo tudi zapisano v pravnem pouku, možnost zahtevati presojo teh izvidov in mnenj na zdravniški komisiji II. stopnje, vendar se te možnosti ni poslužil. Ker dopis predstojnika tožene stranke ni mogel biti razlog za skrajšanje delovnega časa revidenta, tudi ni mogel povzročiti revidentovega zatrjevanega prikrajšanja pri plači.
delovno razmerje pri delodajalcih - odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Revizija je na podlagi prvega odstavka 382. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP iz leta 1977) dovoljena le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, revizija torej ni dovoljena.
ZDR (1990) člen 100, 100-1, 100-2, 102a, 105. ZTPDR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - varstvo pravic delavcev
Ob dejanski ugotovitvi, da disciplinski postopek zoper tožnico sploh ni bil izpeljan, čeprav bi zaradi določb členov od 60 dalje ZTPDR moral biti, oziroma, da tožena stranka ni imela soglasja tožnice za prenehanje delovnega razmerja (določbe 1. in 2. točke prvega odstavka 100. člena ZDR), je pravilna tudi ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnice nezakonito.
ZDR (1990) člen 29, 36f, 36f/3, 100, 100/1, 100/1-12. ZTPDR člen 15, 77, 78.ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4. SKPG člen 11, 11/1, 11/1-3.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delodajalca - statusna sprememba - pravno nasledstvo - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina
Šteje se, da delavec ni spremenil zaposlitve, čeprav je prvotna organizacija oz. delodajalec zaradi sprememb v lastništvu ali v pravni obliki formalnopravno prenehala obstajati.
ZGD člen 39, 39/1, 39/2. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 27, 27/D-9, 76, 76/2. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 394, 394/1, 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - kršitev poslovne skrivnosti - sodni postopek - sprememba sodbe na sodišču druge stopnje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka v svojih aktih nima urejeno, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Zato v obrazložitvi sodbe ni navedla, da šteje za dokazano, da je tožnik storil očitani kršitvi, da je zanju odgovoren, da je torej kriv. Ker torej v sodbi sodišča prve stopnje dejansko stanje ni bilo ugotovljeno (navedeno), niso dani pogoji za spremembo sodbe na sodišču druge stopnje na podlagi 4. točke 373. člena ZPP-77.
Materialno pravo je zmotno uporabljeno, če delodajalec - tožena stranka - v svojih aktih nima urejeno, kateri so podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost, v postopku pred nižjima sodiščema pa ni bilo ugotovljeno, ali so dani pogoji za kršitev varovanja takšnih podatkov po drugem odstavku 39. člena ZGD.
delovno razmerje pri delodajalcih - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi civilnega delikta - domneva vzročnosti - nevarna dejavnost
Za odškodninsko odgovornost oziroma za plačilo odškodnine, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji odškodninskega delikta (nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza, odgovornost). Ker je bilo s pomočjo izvedenskega mnenja dokazano, da škoda (z veliko verjetnostjo) ne izvira iz ravnanj oziroma dejavnosti tožene stranke, česa drugega pa revidentu v postopku ni uspelo dokazati, tudi ob upoštevanju določila 173. člena ZOR, z zavrnitvijo zahtevka niso bila kršena določila drugega odstavka 174. člena ZOR, kot to v reviziji navaja revident.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - odgovornost za delovne obveznosti - kršitev delovne obveznosti - prekoračitev pooblastil - ugotovitev znaka disciplinske kršitve
Prekoračitev danih pooblastil je hkrati zloraba teh pooblastil, katerega znak je tudi ugotovitev storilčevega namena. Če sodišče tega znaka disciplinske kršitve ne bi ugotovilo, ne bi imelo zakonite podlage za presojo, da je tožnica storila očitano ji disciplinsko kršitev, opredeljeno kot prekoračitev pooblastil in tožničine odgovornosti zanjo.
Če je neka okoliščina (subjektivne ali objektivne narave) določena kot konstitutivni element disciplinske kršitve, je ni mogoče šteti kot olajševalno ali obteževalno okoliščino pri odmeri sankcije.
umik tožbe - sodni postopek - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje pri delodajalcih - oblika, v kateri se opravi pravno dejanje - podpis pogodbe o zaposlitvi
Ker 123. člen Zakona o pravnem postopku (ZPP iz leta 1977) za umik tožbe ne določa oblike, se umik glede na določbo 14. člena poda z vlogo ali ustno na zapisnik. Podpisa pogodbe o zaposlitvi zato ni mogoče šteti za umik tožbe na razveljavitev razporeditvenih odločb.
pripor - predlog preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora - uporaba milejših ukrepov
Če se preiskovalni sodnik v predlogu za podaljšanje pripora sklicuje na sklep o odreditvi pripora, v katerem so podrobno pojasnjene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, in tiste, ki kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s kriminalno dejavnostjo, ponovna obrazložitev le-teh v predlogu ni potrebna.
Ker je v sklepu podrobno pojasnjeno, zakaj je le s podaljšanjem pripora mogoče preprečiti realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s kriminalno dejavnostjo, ni potrebno, da bi sklep vseboval tudi razloge o tem, zakaj se sodišče ni odločilo za hišni pripor.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o predlogu za izločitev zapisnika
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, ker je vložena zoper sklepa o predlogu za izločitev zapisnika o zaslišanju obdolženca pred preiskovalnim sodnikom v predkazenskem postopku, saj ne gre za primer iz 1. ali 4. odstavka 420. člena ZKP.
Tožeča stranka, ki ni bila udeležena v postopku, končanem z odločbo prve stopnje, ker ji ni bila dana možnost udeležbe, ne more šele po preteku rokov (tako za pritožbo v upravnem postopku, kot tudi za tožbo v upravnem sporu, oboje v odnosu na stranke, ki so bile udeležene v upravnem postopku), vložiti tožbo v upravnem sporu. Njene (zatrjevane) pravice so pač varovane v okviru določb o obnovi upravnega postopka (9. točka 249. člena ZUP).
plačilni nalog - umik ugovora zoper plačilni nalog - revizija - rok za vložitev revizije - dopolnitev revizije - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Preizkusa pravilnosti uporabe materialnega prava revizijsko sodišče zaradi procesnih dejanj toženke ni moglo (in smelo) opraviti. V postopku je bil namreč izdan plačilni nalog, proti kateremu je toženka vložila ugovor, ki pa ga je do konca glavne obravnave v celoti umaknila. Zaradi tega procesnega dejanja toženke je ostal izdani plačilni nalog v veljavi (drugi odstavek 456. člena ZPP 1977). Da bi do procesnega dejanja toženke (umika ugovora proti plačilnemu nalogu) prišlo v nasprotju z določili pravdnega postopka iz leta 1977, pa toženka v vlogi z dne 19.9.2000 ni zatrjevala.
Ker je toženka tožbo, s katero je začela upravni spor, vložila po izteku 30-dnevnega roka od vročitve izpodbijane odločbe, je potrebno prepozno vloženo tožbo, na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, zavreči. Pravočasno vložena tožba druge tožnice zoper drugo izpodbijano odločbo (ki se posredno nanaša na izpodbijano odločbo, glede katere je tožnica zamudila rok za tožbo) v drugi zadevi, ne more vplivati na pravočasnost tožbe v konkretni zadevi.
obtožnica - pravnomočnost obtožnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev zagovornikov, da ni mogoče govoriti o pravnomočni obtožbi, češ da je lahko pravnomočna le sodba, ker je obtožba zgolj akt ene od obeh strank v kazenskem postopku, ne drži. V 285. členu ZKP je namreč določeno, kdaj postane obtožnica pravnomočna.