Ko upravni organ kot naročnik javnega razpisa nastopa kot gospodarski subjekt, oddaja javnega naročila ni upravni akt, ampak akt poslovanja. Ta akt ne pridobi lastnosti upravnega akta niti tedaj, kadar o zakonitosti postopka javnega naročila odloča revizijska komisija. Gre za kontrolni postopek, v katerem se ne odloča o pravici, obveznosti ali koristi organa, katerega akt je predmet revizije. Zato zoper odločitev revizijske komisije ni možen upravni spor.
Pri odmeri odškodnine sodišče upošteva tudi bodočo škodo, za katero je gotovo, da bo nastala in v kakšnem obsegu ter na zahtevo oškodovanca tudi odmeri ustrezno odškodnino.
V tožbi zaradi varstva ustavnih pravic mora tožnik jasno izkazati možnost, da so bile njegove ustavne pravice kršene in ne zadošča zgolj predstavitev in zatrjevanje kršitve, brez konkretnih navedb, v čem so bile te pravice kršene. Brez navedene trditvene podlage tožbe po 3. odstavku 1. člena ZUS ni mogoče obravnavati in jo je prvostopno sodišče, ker je tožnik v postavljenem roku ni dopolnil, utemeljeno zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Sojenje v zadevi, v kateri je tožena sodelavka na pravdnem oddelku, ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost zakonite sodnice, ki se kaže v njenem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda sodišče pravilno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Poleg tega bi postopek lahko skalil delovne odnose.
delovno razmerje pri delodajalcih - odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Revizija je na podlagi prvega odstavka 382. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP iz leta 1977) dovoljena le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, revizija torej ni dovoljena.
ZTPDR člen 62, 362/1.URS člen 22. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP (1977) člen 394, 394/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - postopek pred komisijo za pritožbe - opustitev vabila - absolutna bistvena kršitev postopka
Po mnenju revizijskega sodišča gre vedno za absolutno kršitev postopka, če delavcu zaradi opustitve vabila ni bilo mogoče izkoristiti zakonsko dane pravice, da je navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor in se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Pri tem je vseeno, ali gre za uresničitev sklepa delavskega sveta ali pa za disciplinski postopek, saj ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja ali uporabe materialnega prava, ampak gre za osnovno pravico "imeti možnost dati izjavo in biti slišan". To pomeni, da pri problemu vabljenja ne gre za vprašanje pravilnosti odločanja, ampak samo za vprašanje poštenosti postopka. V vsakem primeru je posebej treba ločiti, ali gre za vsebinske ali samo formalne pomanjkljivosti. Vsebinske pomanjkljivosti so vedno absolutnega značaja, saj pomenijo poseg v pravico, glede formalnih pa je za vsak primer posebej treba ugotavljati, ali so preprečile uveljavitev načela enakega obravnavanja (pravice) ali ne.
delovno razmerje v državnih organih - odločitev zdravniške komisije I.stopnje - skrajšan delovni čas - prikrajšanje pri plači
Pravna in zakonita osnova za revidentov skrajšani delovni čas v spornem obdobju zato ni bilo obvestilo predstojnika tožene stranke svoji enoti, ampak izvida in mnenji zdravniške komisije I. stopnje. Revident je imel, kar je bilo tudi zapisano v pravnem pouku, možnost zahtevati presojo teh izvidov in mnenj na zdravniški komisiji II. stopnje, vendar se te možnosti ni poslužil. Ker dopis predstojnika tožene stranke ni mogel biti razlog za skrajšanje delovnega časa revidenta, tudi ni mogel povzročiti revidentovega zatrjevanega prikrajšanja pri plači.
ZDR (1990) člen 100, 100-1, 100-2, 102a, 105. ZTPDR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - varstvo pravic delavcev
Ob dejanski ugotovitvi, da disciplinski postopek zoper tožnico sploh ni bil izpeljan, čeprav bi zaradi določb členov od 60 dalje ZTPDR moral biti, oziroma, da tožena stranka ni imela soglasja tožnice za prenehanje delovnega razmerja (določbe 1. in 2. točke prvega odstavka 100. člena ZDR), je pravilna tudi ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnice nezakonito.
ZDR (1990) člen 29, 36f, 36f/3, 100, 100/1, 100/1-12. ZTPDR člen 15, 77, 78.ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4. SKPG člen 11, 11/1, 11/1-3.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delodajalca - statusna sprememba - pravno nasledstvo - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina
Šteje se, da delavec ni spremenil zaposlitve, čeprav je prvotna organizacija oz. delodajalec zaradi sprememb v lastništvu ali v pravni obliki formalnopravno prenehala obstajati.
ZGD člen 39, 39/1, 39/2. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 27, 27/D-9, 76, 76/2. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 394, 394/1, 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - kršitev poslovne skrivnosti - sodni postopek - sprememba sodbe na sodišču druge stopnje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka v svojih aktih nima urejeno, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Zato v obrazložitvi sodbe ni navedla, da šteje za dokazano, da je tožnik storil očitani kršitvi, da je zanju odgovoren, da je torej kriv. Ker torej v sodbi sodišča prve stopnje dejansko stanje ni bilo ugotovljeno (navedeno), niso dani pogoji za spremembo sodbe na sodišču druge stopnje na podlagi 4. točke 373. člena ZPP-77.
Materialno pravo je zmotno uporabljeno, če delodajalec - tožena stranka - v svojih aktih nima urejeno, kateri so podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost, v postopku pred nižjima sodiščema pa ni bilo ugotovljeno, ali so dani pogoji za kršitev varovanja takšnih podatkov po drugem odstavku 39. člena ZGD.
delovno razmerje pri delodajalcih - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi civilnega delikta - domneva vzročnosti - nevarna dejavnost
Za odškodninsko odgovornost oziroma za plačilo odškodnine, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji odškodninskega delikta (nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza, odgovornost). Ker je bilo s pomočjo izvedenskega mnenja dokazano, da škoda (z veliko verjetnostjo) ne izvira iz ravnanj oziroma dejavnosti tožene stranke, česa drugega pa revidentu v postopku ni uspelo dokazati, tudi ob upoštevanju določila 173. člena ZOR, z zavrnitvijo zahtevka niso bila kršena določila drugega odstavka 174. člena ZOR, kot to v reviziji navaja revident.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - odgovornost za delovne obveznosti - kršitev delovne obveznosti - prekoračitev pooblastil - ugotovitev znaka disciplinske kršitve
Prekoračitev danih pooblastil je hkrati zloraba teh pooblastil, katerega znak je tudi ugotovitev storilčevega namena. Če sodišče tega znaka disciplinske kršitve ne bi ugotovilo, ne bi imelo zakonite podlage za presojo, da je tožnica storila očitano ji disciplinsko kršitev, opredeljeno kot prekoračitev pooblastil in tožničine odgovornosti zanjo.
Če je neka okoliščina (subjektivne ali objektivne narave) določena kot konstitutivni element disciplinske kršitve, je ni mogoče šteti kot olajševalno ali obteževalno okoliščino pri odmeri sankcije.
umik tožbe - sodni postopek - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje pri delodajalcih - oblika, v kateri se opravi pravno dejanje - podpis pogodbe o zaposlitvi
Ker 123. člen Zakona o pravnem postopku (ZPP iz leta 1977) za umik tožbe ne določa oblike, se umik glede na določbo 14. člena poda z vlogo ali ustno na zapisnik. Podpisa pogodbe o zaposlitvi zato ni mogoče šteti za umik tožbe na razveljavitev razporeditvenih odločb.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o predlogu za izločitev zapisnika
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, ker je vložena zoper sklepa o predlogu za izločitev zapisnika o zaslišanju obdolženca pred preiskovalnim sodnikom v predkazenskem postopku, saj ne gre za primer iz 1. ali 4. odstavka 420. člena ZKP.
pripor - predlog preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora - uporaba milejših ukrepov
Če se preiskovalni sodnik v predlogu za podaljšanje pripora sklicuje na sklep o odreditvi pripora, v katerem so podrobno pojasnjene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, in tiste, ki kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s kriminalno dejavnostjo, ponovna obrazložitev le-teh v predlogu ni potrebna.
Ker je v sklepu podrobno pojasnjeno, zakaj je le s podaljšanjem pripora mogoče preprečiti realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s kriminalno dejavnostjo, ni potrebno, da bi sklep vseboval tudi razloge o tem, zakaj se sodišče ni odločilo za hišni pripor.
URS člen 15.ZOR člen 154, 154/1, 155, 178, 178/1, 200.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - vožnja s prekomerno hitrostjo - izključna krivda - krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Glede na to, da sta sodišči pravilno ugotovili, da tožnik ni kriv, da je prišlo do nesreče, sta pravilno sodili, da je za nesrečo in njene posledice odgovoren izključno zavarovanec druge tožene stranke. Ker vsebuje ZOR poleg določil o krivdni odgovornosti in odgovornosti po načelu vzročnosti, v 178. členu še posebna določila za odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, bi bilo treba uporabiti slednja. Glede na to, da sta bili v nesreči udeleženi dve premikajoči se motorni vozili in je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega, je ta dolžan povrniti škodo, ker ni dokazal, da je nastala brez njegove krivde (prvi odstavek 178. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZOR).
odgovornost za drugega - odgovornost države - krivdna odgovornost - vojaške vaje - skrbnost vojaškega starešine - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Sodišče prve stopnje je izrečno ugotovilo, da so bili tožnikovi predpostavljeni pri organiziranju prenočevanja na vojaških vajah (pri izbiri objekta prenočevanja in opozarjanju vojakov na njim znano slabo stanje senika) premalo skrbni, kar pomeni, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik. Podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke je tako glede na v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljena pravno odločilna dejstva že v prvem odstavku 154. člena ZOR, saj ni bilo sporno, da je tožnik utrpel škodo na vojaških vajah, tožena stranka pa ne le da ni dokazala, da je škoda nastala brez krivde vojaških oseb, za katere odgovarja, ampak je bilo v sodnem postopku celo ugotovljeno, da prenočevanja vojakov niso organizirale s potrebno skrbnostjo.
pripor - ponovitvena nevarnost - varščina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker spadata kaznivi dejanji prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ in nedovoljenega prometa z orožjem po 1.odstavku 310. člena KZ v XXIX. poglavje KZ, pri čemer je za prvo predpisana kazen zapora od enega do osmih let, za drugo pa od šestih mesecev do petih let, odprava pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ob dani varščini in obljubi obdolženca, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj, ni mogoča (2. odstavek 196. člena ZKP).
Načelna stališča, ki jih zavzame državni organ ob obravnavi problematike na določenem področju, niso predmet izpodbijanja v upravnem sporu, ker nimajo narave odločitve niti dejanja v postopku odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je nosilec pravice ali obveznosti.