SZ člen 56, 56/1, 125, 125/1. URS člen 33, 67. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 5, 5/1.
dopuščena revizija - najemno razmerje za nedoločen čas - pravica do zasebne lastnine - pravica do neprofitne najemnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali gre za poseg v pravico do zasebne lastnine, če mora lastnik nepremičnine trpeti najemno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas za neprofitno najemnino z vnukinjo pokojne imetnice stanovanjske pravice.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali iz okoliščin primera izhaja, da najemno razmerje, v katerem se plačuje najemnina, ki po višini ustreza neprofitni najemnini, ni bilo sklenjeno iz razlogov socialne narave, pač pa kot del dvostranskega obveznega odplačnega dogovora med najemodajalcem in najemnikom, tako da najemnina v višini neprofitne najemnine ni predstavljala oblike družbene pomoči oziroma socialne ugodnosti, pač pa je bila dogovorjena izključno kot odmena za najemnikov finančni in stvarni vložek v korist najemodajalca, pri čemer se je ta dogovor (z najemnikovim bivanjem v najetem stanovanju in plačevanjem najemnine v višini neprofitne) uresničeval že več let pred sklenitvijo neprofitne najemne pogodbe in se po njeni sklenitvi tudi ni v ničemer spremenil, in ali je v tem primeru táko razmerje vseeno mogoče subsumirati pod pojem neprofitnega najemnega razmerja ter zanj uporabiti odpovedni razlog iz petega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00021162
OZ člen 1018, 1024, 1024/1, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZFPPIPP člen 252, 408, 408/1.
dopuščena revizija - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - regresna terjatev - poroštvo - odgovornost poroka - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - izguba pravice do povračila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima porok pravico zahtevati od glavnega dolžnika povrnitev obveznosti, ki jo je namesto njega poravnal upniku po določbi četrtega in petega odstavka 24. člena SZ-1, če je bila obveznost dolžnika v okviru postopka osebnega stečaja predmet odpusta obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00019974
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - varstvo kupcev stanovanj - odgovornost za napake - skrite napake - obvestilo o napaki - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
SZ-1 člen 90, 90/2, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 30, 30/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 36/1-6.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - prenos najemne pogodbe - neprofitna in tržna najemnina - uporabnik stanovanja - najemnik neprofitnega stanovanja - pravni interes - dejanski interes - izboljšanje pravnega položaja
Z odločbo o plačevanju tržne najemnine zaradi preseženega dohodkovnega cenzusa za neprofitno najemnino, je bilo odločeno o pravnem položaju najemnika in ne uporabnika stanovanja. Pritožnica kot uporabnica stanovanja, s tožbo v upravnem sporu ne varuje svojega ampak najemnikov pravni položaj oziroma njegovo pravno korist glede nadaljnjega plačevanja neprofitne najemnine za stanovanje. Iz določb SZ-1 tudi ne izhaja, da se v postopku, kot je obravnavani, odloča o pravicah ali pravnih koristih uporabnika stanovanja. Pritožnica in njena otroka izvajajo svoje upravičenje do bivanja v stanovanju na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenil najemnik (pritožničin mož), ne pa neposredno na podlagi materialnega predpisa, sama tudi ni zavezanka za najemnino. Upravnopravno razmerje med uporabnico (pritožnico) in toženko sploh ni vzpostavljeno. Uporabnica s svojimi prizadevanji za nižjo (neprofitno) najemnino varuje svoj dejanski interes.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00016877
SZ člen 115, 117, 117/2, 123. ZDen člen 60, 60/1, 88. OZ člen 5, 336, 336/1. URS člen 2, 23.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - stanovanjska pravica - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - rok za sklenitev pogodbe - zapadlost terjatve - ovira za odločanje - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - pravnomočno končan denacionalizacijski postopek - zastaranje - splošni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Pravila o zastaranju je treba razlagati glede na okoliščine posameznega primera, tako da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo onemogočeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago.
V konkretnem primeru tožeča stranka ni bila stranka denacionalizacijskega postopka in z njegovim zaključkom (vse do leta 2013) ni bila seznanjena, kar pomeni da ni vedela kdaj naj bi terjatev tožeče stranke zapadla (torej kdaj se je iztekel rok, v katerem bi ta morala odločiti). Na drugi strani je pomembna tudi ugotovitev, da je imela tožena stranka, po samem zakonu dolžnost (na njeno zahtevo) stanovanje prodati osebi, ki je na dan uveljavitve SZ na stanovanju imela stanovanjsko pravico. Takšna obveznost je v primeru začetka denacionalizacijskega postopka "mirovala". A je sama po sebi "oživela", če je bil denacionalizacijski postopek končan na način, da nepremičnina upravičencu ni bila vrnjena v naravi.
Tožena stranka, kot zavezanka v postopku denacionalizacije in s tem stranka tega postopka, se je dejstva, da je ta zaključen, nedvomno morala zavedati. Njeno ravnaje, ko o zahtevi tožeče stranke vseeno ni odločila, ampak je nasprotno (neupravičeno) čakala, da bo k temu pozvana (ter hkrati več let ohranjala v veljavi najemno razmerje), je tako najmanj neskrbno in neskladno z načelom vestnosti in poštenja. Tožeči stranki namreč občine k odločitvi ni bilo treba pozivati. Svoji obveznosti je zadostila že s tem, ko je leta 1993 podala zahtevo za odkup stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016611
SZ člen 118. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na stanovanju - privatizacija stanovanj po SZ - sklenitev prodajne pogodbe - priposestvovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Za odločitev je bistvena dejanska ugotovitev, da je tožnica s kupoprodajno pogodbo z dne 5. 2. 1993, sklenjeno na podlagi Stanovanjskega zakona, prodala B. B. stanovanje. To pomeni, da je že 5. 2. 1993 B. B. prevzel vse pravice in obveznosti na kupljenem stanovanju, ki jih imajo lastniki stanovanj (primerjaj 118. člen SZ). Ob tem velja še dodati, da se je za te nakupe v sodni praksi uveljavilo stališče, da gre za originarno pridobitev lastninske pravice, zato vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave, saj je bilo tedaj zemljiškoknjižno stanje zaradi prehoda iz družbene v zasebno lastnino z lastninjenjem in privatizacijo stanovanj neurejeno in mnogokrat ni odražalo pravega dejanskega stanja. Tako se izkaže, da je tožnica (občina) že 5. 2. 1993 izgubila lastninsko pravico in posest na spornem stanovanju, s tem pa je odpadla tudi kakršnakoli možnost obstoja njene dobroverne lastniške posesti.
Zgolj preštevilčenje parcele (ki je bila poočitena tudi v zemljiški knjigi) oziroma zapis v pogodbi parcelne številke pred preštevilčenjem po presoji Vrhovnega sodišča ni razlog za ničnost realizirane kupoprodajne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00032060
ZGD-1 člen 8. ZVKSES člen 17. 17/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - varstvo kupcev stanovanj - uporabno dovoljenje - pogodbena kazen - zavezanec za plačilo - odgovornost investitorja - vmesni kupec - varstvo končnega kupca - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - ustanovitev nove gospodarske družbe - spregled pravne osebnosti
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede odgovornosti investitorja končnim kupcem, kadar kot prodajalec nastopa vmesni kupec zaradi izognitve obveznosti investitorja in glede pravilnosti odločitve o odgovornosti družbenikov za obveznosti gospodarskih družb na podlagi spregleda pravne osebnosti.
reivindikacijska tožba - izročitev in izpraznitev nepremičnine - kurilnica - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - dogovor o souporabi - pravna narava dela stavbe v etažni lastnini - skupni deli stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - ustanovitev posebnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini - dopuščena revizija
V primerih dejanske etažne lastnine je za urejanje razmerij med solastniki, kot tudi med njimi in tretjimi osebami, ključno dejansko (in ne zemljiškoknjižno) stanje. Posameznega solastnika se šteje za lastnika določenega posameznega dela, čeprav je v zemljiški knjigi vpisan le njegov (v naravi nedoločen) solastniški delež na parceli. Čeprav ne stavba ne njeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisani, se torej šteje, da ti obstajajo (in so lahko predmet pravnega prometa).
Jasen in realiziran (na v zven razviden) pisen dogovor o ustanovitvi skupnega dela v takšnem primeru, v razmerju med "etažnimi lastniki", ki ga sklenejo, lahko zadošča za "dejansko" ustanovitev (posebnega) skupnega dela stavbe.
pravna narava pogodbenega določila posamezni skupni del - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivosti sodbe - nejasnost razlogov - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odtujitev stvari o kateri teče pravda - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00014924
SZ člen 147, 150. SZ-1 člen 111.
stanovanjska pravica - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - kontrahirna dolžnost - soglasje volj - zavrnitev sklenitve najemne pogodbe - prenehanje pravice - primerna najemnina - neprofitna najemnina za stanovanje - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče glede na posebnosti tovrstne kontrahirne dolžnosti na zastavljeno vprašanje odgovarja le v obsegu, ki se tiče najemnih pogodb, ki so jih bili lastniki stanovanj dolžni skleniti po določbi 147. člena SZ: Nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev najemne pogodbe s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice po SZ, preneha, če ta brez utemljenega razloga zavrne izvensodno ponudbo lastnika za njeno sklenitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00014152
ZPP člen 185, 367a, 367a71, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - dopustitev spremembe tožbe - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije v zvezi z v predlogu postavljenimi vprašanji niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014623
SPZ člen 119, 119/2, 120, 247, 248. SZ-1 člen 25, 25/2, 25/4, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 82.
upravljanje večstanovanjske stavbe - rezervni sklad - stroški rezervnega sklada - stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja - stroški posla rednega upravljanja - zavezanec za plačilo - etažni lastnik - služnostni upravičenec - skupen namen pogodbenikov - dopuščena revizija
Pripadnost terjatev rezervnega sklada skupnosti etažnih lastnikov utemeljuje sklep, da je zavezanec za njihovo plačilo etažni lastnik, ne pa imetnik služnosti, in to ne glede na to, ali gre za financiranje vzdrževalnih del ali izboljšav.
To ne pomeni, da se pravdni stranki o tem, kdo je zavezanec za plačilo stroškov rezervnega sklada, v njunem relativnem razmerju ne bi mogli dogovoriti drugače, kot je urejeno v zakonu. Ponuja pa odgovor, katera pravila je treba uporabiti za presojo medsebojnih pravic in obveznosti strank spornega pravnega razmerja glede vprašanja, ki ga ti s konkretnim pravilom nista uredili.
razlaga pogodbe - razlaga jasnih pogodbenih določil - najemna pogodba za stanovanje - predpogodba - veljavnost pogodbe - oblika pogodbe - teorija o realizaciji pogodbe - dopuščena revizija
Samo dejstvo, da Dogovor ne vsebuje drugih sestavin, ki jih je za najemno pogodbo predvideval 41. člen tedaj veljavnega SZ, po prepričanju Vrhovnega sodišča na njeno veljavnost ne vpliva. Nesporno je namreč, da se je pisno sklenjen Dogovor več kot 10 let izvrševal. Sodna praksa pa se je že postavila na stališče, da je (kljub določbi SZ o obveznem pisnem sklepanju najemnih pogodb) veljavna tudi ustno sklenjena najemna pogodba, če je ta realizirana in se izvršuje. Tako je jasno, da se za veljavno sklenjeno mora šteti tudi pogodba, ki sicer ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin, a je sklenjena v pisni obliki in realizirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00011462
SZ člen 46, 53. SZ-1 člen 96, 106. ZPP člen 318, 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - dejansko stanje - dokazi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
- ali lahko upravnik večstanovanjske stavbe začne izvajati posel rednega upravljanja ali nujna vzdrževalna dela preden dobi soglasje etažnih lastnikov oz. brez veljavno sprejetih sklepov etažnih lastnikov,
- ali etažni lastniki odgovarjajo za plačilo stroškov, ki so posledica izvedbe takšnih poslov, če upravnik naknadno, že po izvedbi posla, pridobi ustrezna soglasja etažnih lastnikov, ki imajo ustrezno večino solastniških deležev, pri čemer pa ta soglasja ne pridobi na način, kot ga predvideva SZ-1, torej s sklepom etažnih lastnikov ali odločbo sodišča, temveč s konkludentnim ravnanjem posameznih etažnih lastnikov, ko opravijo ali prevzamejo obveznost plačila svojega dela stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00011266
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - najem stanovanja - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - obveznosti države
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Republika Slovenija dolžna subvencionirati najemnikom tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, 50 % subvencije, obračunane od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. SZ-1 člen 173.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - nepovratna sredstva - prejšnji imetnik stanovanjske pravice - najemnik - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane
V obravnavani zadevi je bila zavrnjena revidentova zahteva za izplačilo nepovratnih državnih sredstev v višini 2.597,47 EUR, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Prvo vprašanje je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, saj je Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 300/2010 z dne 13. 1. 2011 že sprejelo stališče, da odločba (o pravici do sredstev) še ne daje upravičencu pravic, ki bi jih bilo mogoče neposredno uveljavljati in da torej odločba, izdana na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1, zavezancev dejansko še ne zavezuje k izplačilu sredstev najemnikom, temveč je odvisna od nadaljnjega izpolnjevanja predpisanih pogojev. Vrhovno sodišče je v isti zadevi sprejelo tudi stališče, da je izvršljivost odločbe, ki jo na podlagi petega odstavka 173. člena SZ-1 izda pristojno ministrstvo, vezana na izpolnjevanje pogoja iz sedmega odstavka istega člena in da je skladno s tem treba razlagati tudi splošna pravila iz Zakona o splošnem upravnem postopku. Drugo vprašanje pa se nanaša na predhodni postopek in ne na obravnavano zadevo, kjer je razlog za zavrnitev tožbe neizpolnjevanje pogojev za izplačilo sredstev ob odločanju tožene stranke o upravičenosti do izplačila.
Revident s svojimi navedbami, za katere ni predložil nobenih dokazov, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Zavrnitev zahtevka za izplačilo 2.597,47 EUR sama po sebi v tem okviru ne pomeni posledice, ki jo kot posebej hudo uveljavlja revident.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00015487
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - stanovanjska pravica - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - kontrahirna dolžnost - soglasje volj - zavrnitev sklenitve najemne pogodbe - prenehanje pravice - primerna najemnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev določene pogodbe preneha, če upnik zavrne izvensodno ponudbo dolžnika za njeno sklenitev.