privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice - prenehanje stanovanjskega razmerja - obstoj življenjske skupnosti zakoncev
Dejstvo, da tožnik stanuje v spornem objektu na podlagi stanovanjske pogodbe z dne 21.6.1972, da je na podlagi odločbe pravne prednice tožene stranke že 15.11.1963 dobil dovoljenje za adaptacijo navedenega stanovanjskega objekta ter, da zakonska zveza tožnika obstaja že vrsto let zgolj formalno oziroma da z družino ne živi že več kot 10 let in torej ne živi v L., kjer živita žena in sin. Zato niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 128. člena Stanovanjskega zakona v zvezi s 60. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih.
privatizacija stanovanj - rok za uveljavljanje pravice do odkupa stanovanja - prekluzivni rok - zamuda roka - razlogi za zamudo roka
Pravno relevantno opravičilo za zamudo roka je odkup stanovanja (123. člen v zvezi s 117. členom SZ) bi moglo biti le v zlorabi ali drugačnem izigravanju upravičenca s strani lastnika stanovanja.
tožba na izselitev - pojem stanovanja - pravica stanovanja - prekarij
Sporazum med tožničino materjo in toženkinim možem, ki je umrl leta 1980, je treba presojati kot prekarij, saj sta se sporazumela, da bo imel F. H. z družino služnost stanovanja, ki jo je tedaj opredeljeval paragraf 521. člena Občnega državljanskega zakonika (ODZ) kot pravico rabiti za svoje potrebe hišne dele, pripravne za stanovanje. Ker pa je bila ta služnost omejena do zgraditve lastnega stanovanja, je bila nepravilna služnost ali prekarij.
Ker je tožnica postala imetnica stanovanjske pravice, je po uveljavitvi novega Zakona o stanovanjskih razmerjih to tudi ostala, vendar so tudi zanjo glede vsebine te pravice veljala določila novega zakona.
ZPP (1977) člen 264, 264/2, 352, 352/1, 355, 355/2.SZ člen 149.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - subsidiarnost dokaza - podnajemna pogodba - pravice podstanovalcev - nezakonita uporaba stanovanja - nedopustnost izvršbe
Po 352. členu ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze.
Ko presoja predlog novega dokaza mora sodišče presoditi tudi, ali bi takšen nov dokaz lahko vplival na morebitno drugačno odločitev na prvi stopnji. Če že na pritožbeni stopnji iz samih pritožbenih navedb ugotovi, da takšen dokaz v povezavi z drugimi dokazi ne bi pripeljal do drugačne rešitve, ne stori nobene kršitve ZPP, če takšnega dokaza ne upošteva in pritožbo kljub temu zavrne.
promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica najemnika - najemna pogodba za nedoločen čas - cena stanovanja - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe
V zvezi z načinom ponudbe stanovanja v odkup in njenega sprejema so v 19. členu SZ formalno in natančno določeni pogoji, vendar ne brez razloga, saj gre za pomembna pravna dejanja in je namen predpisane oblike v tem, da se preprečijo kasnejši spori.
Prva toženka, ki v reviziji navaja, da je drugi toženki prodala stanovanje za enako ceno, bi se nesporazumom lahko izognila, če bi bila v ponudbi zapisala ceno, tako kot predvideva prvi odstavek 19. člena SZ. Tudi dokazovanje o tem, kdaj je tožnica zvedela za kupoprodajno pogodbo med toženima strankama, bi bilo enostavnejše, če bi bila prva toženka ravnala po četrtem odstavku 19. člena SZ takoj ob prodaji stanovanja in ne bi tega storila šele na zahtevo tožnice.
SZ člen 53, 53/1-3, 53/3, 53/4, 59, 147, 158, 160.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine - pasivna legitimacija - pravno nasledstvo občin
Spremenjeni predpisi, to je nov Stanovanjski zakon namesto prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih, niso opravičilo za prenehanje plačevanja najemnine, oziroma prejšnje stanarine. Ta izgovor toženki ne more koristiti. Odpovedi bi se obvarovala, če bi plačevala za uporabo stanovanja enako kot prej vse do sklenitve najemne pogodbe.
SZ člen 117, 117/5, 121, 123, 125.ZDen člen 3, 4, 64, 88, 88/1, 88/2, 88/3.
privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve - prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - denacionalizacija
Novela 123. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 21/94 v nadaljnjem SZ) je uzakonila nov šestmesečni rok za odkup stanovanj, ki so na podlagi predpisov o podržavljenju, navedenih v 3. in 4.
členu ZDen, prešla v splošno ljudsko premoženje (2. odstavek 113. člena SZ). Ta rok je bil določen predvsem zaradi zavarovanja pravic vseh tistih upravičencev do privatizacijskega odkupa stanovanj, ki zaradi denacionalizacije svoje zahteve niso mogli podati v prvotnem roku iz 123. člena SZ. Tožnica bi vsekakor mogla svojo zahtevo ponoviti v roku, določenem z novelo 123. člena SZ. Toda upravičenja do odkupa stanovanja ni izgubila zato, ker tega ni storila, saj je pred tem, v okviru prvotnega roka po 123. členu SZ, že podala zahtevo, ki glede na navedeno ni mogla biti zavrnjena, temveč je bilo lahko odločanje o njej le odloženo.
pogodba o uporabi stanovanja za določen čas - nosilci družbenih funkcij - službeno stanovanje - lastninjenje stanovanj - prenehanje stanovanjskega razmerja - nezakonita uporaba stanovanja
V SZ ni opore za sklepanje, da je lastninjenje po tem zakonu samo po sebi povzročilo prenehanje dotakratnih stanovanjskih razmerij. Na prenehanje obravnavane pogodbe o začasni uporabi stanovanja pa tudi ni moglo vplivati dejstvo, da se je z uvedbo sindikalnega pluralizma pričelo preoblikovanje dotakratnega državnega sindikata v nove sindikalne oblike. Tožeča stranka ves čas postopka in tudi v reviziji sama označuje prejšnji sindikat za pravnega prednika stranskega intervenienta. Zato v letu 1989 na podlagi ustavnih amandmajev pričeto preoblikovanje sindikata ni moglo povzročiti prenehanja obravnavanega pogodbenega razmerja.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pridobitev stanovanjske pravice - pojem stanovanja - adaptacija poslovnih prostorov
Sporni prostori na dan uveljavitve SZ niso bili v takem stanju, da bi ustrezali kriterijem, ki jih je zahtevala določba prvega odstavka 4. člena ZSR za opredelitev stanovanja. Stanovanjsko pravico je bilo v skladu z določbo 10. člena ZSR mogoče pridobiti le na stanovanju in ne na kakšnih drugih prostorih. Ker tožnik na dan uveljavitve SZ na spornih prostorih ni mogel imeti stanovanjske pravice, tudi ne more po določbah 117. člena SZ zahtevati privatizacije kasneje adaptiranih prostorov.
najem stanovanja - najemna pogodba za določen čas - dolžnost sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas - ničnost - soglasje volj - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - tožba na izselitev
Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice svoje pravice iz drugega odstavka 147. člena SZ ne uveljavi, pač pa z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, nobeden od pogodbenikov ne krši navedene zakonske določbe. Sklenitev take pogodbe je posledica doseženega soglasja njune pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij.
Sodišče ne sme samo spreminjati vsebine zahtevka, kateri je glavnični in kateri je obrestni zahtevek. Tako v obravnavanem primeru, ko se je tudi tožena stranka v pritožbi uprla takšnemu ravnanju, ne bi smelo ob izračunavanju "odškodnine" vzeti vrednosti zadnje najemnine, če pač zahtevek ni bil tako postavljen, niti šteti, da tožbeni zahtevek ni prekoračen, ker da ni prisojena glavnica presegla zahtevka vtoževane glavnice in vsote vtoževanih obresti.
promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - kumulativni pogoji
Zakon nudi pravno varstvo predkupnemu upravičencu z možnostjo, da zahteva razveljavitev prodaje, le če predkupni upravičenec zahteva hkrati sklenitev prodajne pogodbe zase. Sicer takšnega varstva ni.
Glede sporov, katerih predmet je veljavnost po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona sklenjenih kupoprodajnih pogodb, je v sodni praksi izoblikovano stališče, da ima pravico do izpodbijanja veljavnosti privatizacijske pogodbe, sklenjene med lastnikom stanovanja in drugim kupcem, le privatizacijski upravičenec, ki ima sam pravico terjati sklenitev prodajne pogodbe po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona oziroma na podlagi pisne privolitve njegov ožji družinski član (prvi odstavek 117. člena SZ). Taka pogodba kot je sporna je zato le izpodbojna in ne nična (podobno kot v primeru kršitve predkupne pravice po določilu 20. člena SZ).
SZ člen 58, 156. ZSR člen 18, 18/3, 18/4, 19, 19/3, 20, 50, 50/1, 58, 58/3. ZPP (1977) člen 8, 12, 12/1, 221a.
izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - rok za vložitev tožbe na izpraznitev po SZ in ZSR - prekluzivni rok - določitev imetnika stanovanjske pravice - nepravdni postopek
Izpraznitvena tožba lastnika proti tistemu, ki se je nezakonito vselil v stanovanje, ni vezana na noben rok, zato v tej smeri uveljavljen ugovor zastaranja ni utemeljen.
ZSR je omejeval pravico stanodajalca do tožbe na izpraznitev stanovanja. Po 50. členu ZSR pa je bilo zoper osebo, ki se je nezakonito vselila v stanovanje, mogoče s tožbo zahtevati izselitev najpozneje v dveh letih od vselitve v stanovanje. Po poteku dveh let izpraznitvena tožba ni bila več dovoljena (rok je bil sicer prekluziven in ne zastaralen).
Potencialni najemnik se lahko upre izpraznitvenemu zahtevku s tožbo na sklenitev najemne pogodbe, vendar mu je takšno opustitev mogoče šteti v škodo le tedaj, ko je lastnik izrecno odklonil sklenitev najemne pogodbe.
vojaško stanovanje - pridobitev stanovanjske pravice - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - tožba na izpraznitev stanovanja
Sklep garnizijskega poveljstva o uvrstitvi na seznam prosilcev za stanovanje ne pomeni pridobitve stanovanjske pravice.