status žrtve vojnega nasilja - otrok staršev, ki sta izgubila življenje zaradi sodelovanja v NOB
Zmotno je stališče, da določba 1. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) za pridobitev statusa po 8. odstavku 2. člena predpisuje kot omejitveni pogoj izpostavljenost nasilju na območju Slovenije.
glavna obravnava - branje izvedenskega mnenja s soglasjem strank - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
S tem ko je sodišče prve stopnje v soglasju s strankami prebralo izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, je ravnalo v skladu z določilom 2. odstavka 340. člena ZKP.
Pravnega jamstva iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotavlja tudi pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, ni mogoče razlagati tako, da je sodišče dolžno izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba. Glede na načelo proste presoje dokazov namreč sodišče odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo, kar pomeni, da sme zavrniti dokazni predlog tudi, ko ugotovi, da je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - pritrditev na sodno desko
Sodišče je pošiljalo sodbo obdolžencu tako na naslov stalnega bivališča kakor tudi na naslov začasnega bivališča, poskušalo vročitev preko sodnega kurirja ter opravljalo poizvedbe na policijski postaji o morebitni spremembi bivališča, kar vse je bilo brez uspeha, zaradi česar je v skladu z določbo 3. odstavka 120. člena ZKP nabilo sodbo na sodno desko (saj mu sodbe ni bilo mogoče vročiti na obsojenčev dotedanji naslov) ter po preteku 8 dni štelo, da je vročitev opravljena. S takim načinom vročanja ni kršilo določb ZKP.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1, 200/2. ZJG člen 30.URS člen 22, 35, 39.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitve pravice osebnosti v tisku - kolizija ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - svoboda izražanja - pravica do obveščenosti - odgovornost za drugega - odgovornost izdajatelja javnega glasila
Sodišči sta obravnavali tožničino pravico do zasebnosti in pravico do svobode javnega obveščanja ter ob tehtanju odločilnih okoliščin ocenili, da ima v tem konkretnem primeru varstvo osebnosti prednost pred pravico do obveščenosti. Pri tem je bila odločilna mladoletnost osebe, na katero so se pisanja v spornih člankih nanašala, in ki je bila predstavljena z imenom in priimkom ter vsebina člankov, ki so predstavljali mladoletno tožnico kot možno povzročiteljico požarov.
kazniva dejanja zoper oborožene sile SFRJ - neizpolnitev ukaza in odrekanje pokornosti - posebno hud primer - objektivni pogoj kaznivosti
Ker opis kaznivega dejanja neizpolnitve ukaza in odrekanja pokornosti po 3. v zvezi s 1. odstavkom 201. člena KZJ ne vsebuje opisa posledice, ki jo je zakon kot objektivni pogoj kaznivosti zahteval kot bistveni znak tega kaznivega dejanja, torej hujše škodljive posledice za službo ali hujše ogrožanje službe, kakor tudi ne nobene od okoliščin, ki jih je 47. člen KZJ določal kot posebno hud primer, dejanje nima znakov kaznivega dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, ko sodišču očita nekritično presojo zagovora mladoletne J.Z. v tistem delu, ko obremenjuje mladoletno S.P. in zmotno presojo ugotovitev izvedenke psihiatrične stroke glede zmožnosti S.P., da naklepno vpliva na J.Z. za storitev kaznivega dejanja umora, zagovornica oporeka pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21995
KZ člen 112, 112/3.ZKP člen 420, 420/2, 435, 435/1.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - procesna dejanja - skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - vročitev obtožnega predloga obdolžencu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se uvrščajo med procesna dejanja sodišča tudi dejanja odločanja, ki pomenijo odločanje o vseh posameznih vprašanjih v postopku in v končni fazi o glavni stvari, ima odredba sodišča, da se pribavi spis, katerega podatki so potrebni za odločitev, ali bo sodišče nadaljevalo postopek ali pa bo moralo postopati po določbah 1. odstavka 437.
člena v zvezi s 1. odstavkom 435. člena ZKP, naravo procesnega dejanja, ki ga zahteva določba 3. odstavka 112. člena KZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, izdanega na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, glede na spremenjeno določbo (ZKP-E) 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Od 13.7.2003 dalje ni več mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkuša, ali so še dani razlogi za pripor (2. odstavek 207. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21987
URS člen 29, 36.ZKP člen 5, 5/2, 442, 442/1.KZ člen 152.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - kršitev nedotakljivosti stanovanja - upravičenec
Ni mogoče šteti, da se obdolženec s tem, ko se glavne obravnave, na katero je pravilno povabljen, ne udeleži in svojega izostanka tudi ne opraviči, odpoveduje ne le uresničevanju svojih pravic do obrambe na glavni obravnavi, ampak tudi pritožbam, ki jih po ZKP lahko vloži zoper sklepe sodišča, izdane na tej glavni obravnavi. Pravici do pritožbe se lahko upravičenec namreč odpove šele, ko je seznanjen z odločbo sodišča in poučen, da ima zoper to odločbo pravico vložiti pritožbo.
Ustava zagotavlja pravico do nedotakljivost stanovanja (36. člen ustave), ki se kazenskopravno varuje z določbo o kaznivem dejanju nedotakljivosti stanovanja (152. člen KZ), "stanovalcu", to je upravičencu do stanovanja, kar je oškodovanka v stanovanju svoje matere tudi bila. Predmet varstva pri tem kaznivem dejanju je zasebnost in ne lastnina.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca
Pri odločanju o višini preživnine v skladu z 79. členom ZZZDR je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno porazdelilo stroškov za preživljanje skupnih otrok, ker ni zadosti upoštevalo ekonomskih zmogljivosti staršev. Razumljivo je, da morajo starši prispevati za preživljanje otrok v sorazmerju s svojimi zmožnostmi in da mora toženec prispevati več, saj ima precej višji dohodek. Res pa je, da je sodišče druge stopnje preveč upoštevalo toženčev višji dohodek in je s preživnino 40.000 tolarjev za mld. hčerko V. C. razsodilo, da mora toženec kriti skoraj vse stroške za njeno preživljanje, ki znašajo 48.200 tolarjev, kar ni sorazmerno z materinim prispevkom.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
Ko je obsojenec izvršil kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, so policisti povsem upravičeno opravljali uradno dejanje, saj je v tem času obstajala zadostna stopnja verjetnosti, da je obsojenec izvršil kaznivo dejanje izsiljevanja. Kaznivo dejanje po 4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ je glede na kaznivo dejanje izsiljevanja povsem samostojno, zato okoliščina, da je bil kaznovani obtožbe za kaznivo dejanje izsiljevanja pozneje oproščen, ni pomembno.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki sta jo prvo in drugo sodišče prisodili tožniku v znesku 4.000.000 tolarjev je primerna. Ni utemeljen očitek, češ da sodišči nista pravilno razumeli mnenj izvedencev nevrološke stroke in klinično psihološke stroke. Odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti sodišče itak upošteva samo indikativno in ni odločilnega pomena, zato sodišči prve in druge stopnje nikjer nista zapisali, da bi ju motilo dejstvo, da izvedenka klinične psihologije ni mogla navesti odstotka. Sodišči sta sprejeli njeno mnenje, da je treba presojati celovito osebnost tožnika.
status zaščitene kmetije - pogoji za zaščito kmetije
Pogoje za zaščito kmetije, določene v 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, to je površino in lastništvo zemljišč, upravni organ ugotavlja na podlagi podatkov iz uradne evidence -
zemljiške knjige in zemljiškega katastra in ne na podlagi dejanske rabe zemljišč, zato ugotavljanje dejanske rabe zemljišč z zaslišanjem strank ne more vplivati na odločitev o zadevi.
zahteva za varstvo zakonitosti - stvarna služnost poti - motenje posesti stvarne služnosti
Obstoj služnosti vožnje samo po sebi ne zadošča za kakršenkoli poseg na poti, po kateri se tožnika vozita, razen posega, ki bi v primeru preprečitve možnosti vožnje to možnost zopet vzpostavil. Tožnika tako ne moreta zahtevati varstva pred motenjem posesti ceste, ker so bila sporna dela opravljena na območju zemljišča prvega toženca in ker tožeča stranka nima posesti ceste, temveč posest stvarne služnosti te ceste (poti).